V Berlinu živeči in delujoči srbski umetnici in teoretičarki je, kot sta povedali na nedavni novinarski konferenci, za projekt navdihnila ukrajinska pisateljica Svetlana Aleksijevič, ki je s pomočjo intervjujev z udeleženkami druge svetovne vojne iz Sovjetske zveze v dokumentarnem romanu Vojna nima ženskega obraza pokazala drugačno podobo vojne. Besedilo za predstavo sta ustvarili po pričevanjih in izkušnjah srbske partizanke Sonje Vujanović, ki je preživela Auschwitz, bolničarke v Beli krajini Zore Konjajev in partizanke v Ljubljani Zdenke Kidrič.

Skozi formo filmskega eseja, ki sta jo želeli prenesti v gledališče, sta želeli povezati njihove zgodbe, ki jih bodo na odru interpretirale igralke Damjana Černe, Katarina Stegnar in Vida Rucli kot gostja. Po besedah Katarine Stegnar predstava združuje od videa, prek govora do posebnih luči, njena drugačnost pa je tudi v tem, da je dogajanje počasno, da "ne prepričuje prepričanih", ampak zgodbe polaga pred gledalca v obliki "počasnega filma" zato, da bi se jih dejansko dotaknile.

V predstavi bo nastopil tudi pevski zbor, sicer pa je pri njenem nastanku sodelovala številčna ekipa, med drugim irska koreografinja Sheena McGrandles, scenograf Matej Stupica, sodelavka za kostumografijo Slavica Janošević, filmski fotograf Lev Predan Kowarski in svetovalec za montažo Rene Frölke.

Kot je pojasnil umetniški vodja SMG Goran Injac, želijo odpirati razpravo o narodni spravi, ki se mu zdi neizogibna, ker je po njegovem mnenju izjemno pomembna za današnjo družbo. Po njegovih besedah je na različne načine prisotna v vseh postjugoslovanskih državah, sklada se s trenutno politično realnostjo, ki se po državah razlikuje, skupen po njegovi oceni pa je poskus različnih izenačevanj ideologij iz preteklosti z namenom novih konsenzov.

To so po njegovih besedah želeli prevprašati skozi umetnost in predstaviti skozi druge kontekste. Prvi del projekta Narodna sprava je lani režiral poljski režiser Wojtek Ziemilski.

Nocojšnja premiera v SMG zaključuje tudi letošnji festival sodobnega plesa CoFestival. Organizatorji festivala so se za njegov sklep letos ponovno odločili za sodelovanje z gledališčem in za odpiranje tem, ki se tičejo skupne jugoslovanske in deljene post-jugoslovanske zgodovine, piše na strani festivala. Popoldan bo v prostorih Aksiome sicer potekal tudi diskurzivni forum, posvečen hrvaškemu kolektivu BADco., ki so mu na CoFestival letos namenili posebno pozornost.