Po navedbah inštituta Schiller skupaj z osrednjo osebnostjo evropske predromantične književnosti Johannom Wolfgangom von Goethejem predstavlja vrhunec dramskega pisanja takratnega ustvarjalnega obdobja. V gledališču svojega časa je Schiller, tudi v širšem evropskem prostoru, zasvetil kot komet, požel navdušenje publike in prodrl na odre nemških in avstrijskih gledališč.
Vstop v dunajski Burgtheater je bil nekaterim njegovim tragedijam zaradi cezure onemogočen, so jih pa nedolgo po nastanku uprizarjali v manjših gledališčih. Tako je v sezoni 1791/1792 potujoča gledališka skupina iz Celovca Schillerjevi zgodnji igri Spletkarstvo in ljubezen in Razbojniki uprizorila v ljubljanskem Stanovskem gledališču. Razbojniki so po navedbah inštituta z uprizarjanjem bitk in spopadov postali sinonim za velike odrske spektakle. V ljubljanskem gledališču so bile njegove tragedije v nemškem jeziku na repertoarju vse do konca prve svetovne vojne.
O nemškem zdravniku, pesniku, dramatiku, zgodovinarju in filozofu so časopisi redno poročali. Kot so zapisali pri Slogiju, so bila njegova dela velikanski prodajni uspeh na knjižnem trgu. Leta 1806 so zabeležili prvi izvod njegove poezije v Licejki, ki je takrat veljala za najpomembnejšo knjižnico na Slovenskem.
V močni prebuditeljski generaciji na prelomu 18. in 19. stoletja se je nad Schillerjem navduševal avtor prve slovenske slovnice Valentin Vodnik, v slovenščino pa ga je prvi prevajal pesnik in učenjak Janez Primic.
V tistem obdobju so se slovenski literati trudili, da bi napisali zgodovinsko tragedijo po Schillerjevem vzoru, obenem pa so si kulturniki in umetniki prizadevali, da bi slovensko gledališče doseglo umetniško in produkcijsko raven, ki bi omogočila uprizarjanje njegovih del. Pogoji za gledališko umetnost v slovenskem jeziku so se izboljševali z ustanovitvijo Dramatičnega društva leta 1867. Na slovenskih profesionalnih odrih je bila prva Schillerjeva tragedija Razbojniki uprizorjena desetkrat. Med drugim so kasneje uprizarjali Marijo Stuart, Viljema Tella in Devico Orleansko. Najpozneje so na slovenskem odru uprizorili Don Carlosa, so še zapisali.
Razstava v dvorani v prvem nadstropju Slogija bo na ogled do 30. marca.