Z razstavo ob 220-letnici Schillerjeve smrti želijo v Slovenskem gledališkem inštitutu opozoriti na njegovo prisotnost v slovenski kulturi in na njegov vpliv na slovensko književnost in gledališče. Prvi knjižni prevodi segajo v štirideseta leta, ko Slovenci še nismo imeli pogojev za tako zahtevne odrske izzive, kot je uprizarjanje Schillerjevih del. Pogoji za gledališko umetnost v slovenskem jeziku so se izboljšali z ustanovitvijo Dramatičnega društva (1867). Za ta pomembni vsebinski in organizacijski premik je bil med drugimi zelo zaslužen pevec, igralec in režiser Josip Nolli, ki je pred natančno 150 leti, spomladi 1875, uprizoril Razbojnike v svojem prevodu. V naslednjih desetletjih so prvi tragediji sledile še druge drame: Spletkarstvo in ljubezen, Marija Stuart, Wilhelm Tell in Devica Orleanska. Nazadnje smo Slovenci uprizorili še Don Carlosa, ki ga je konec dvajsetih let prevedel Fran Albreht. Čez tri desetletja je izšla knjižna izdaja, iz katere je tudi naslovni verz razstave (III, 10).
Avtorica razstave in uvodnega besedila: Katarina Kocijančič
Oblikovanje in postavitev razstave: Andrej Ovsec
Slikovno gradivo: mag. Tea Rogelj
Pedagoški programi: mag. Sandra Jenko