Omenjena tetralogija ob preizpraševanju legitimnosti oblasti in tedanje politične teologije pokriva eno od najbrutalnejših obdobij angleške zgodovine: veliko srednjeveško krizo od 1290 do 1440, stoletno vojno s Francijo, kar se zgosti v državljanski vojni, t. i. vojni rož, ki se konča s porazom Riharda III. in z vzpostavitvijo dinastije Tudorjev ter posledično elizabetinske dobe.
Srednjeveška materialna in duhovna kriza se zrcali v psihopatologiji petih kraljev, zgoščenih v samostojno predstavo, razdeljeno na pet dejanj. S pomočjo sodobnih politoloških, feminističnih in literarnozgodovinskih teorij se v predstavi razkrijejo psihološki profili oblastnikov, ki zaradi tedanje praktično absolutne oblasti neizbežno trpijo za izgubo človečnosti, piše na spletni strani gledališča.
Predstava Pet kraljev se sprašuje, ali in na kakšen način Shakespearovi psihološki modeli oblastnikov delujejo danes in do kakšne mere se sodobne politične prakse zrcalijo že na zatohlih dvorih krvolitja Henrikov in Rihardov.
"Kaj je oblast? Od kod prihaja? Kdo (naj) jo vihti? Oblast je lahko surova moč, nasilje, telesa na bojnem polju, represivni organi, denar, kultura, diskurzi, geste, podobe. Lahko se zdi totalna, absolutna, osrediščena in zgoščena v institucijah, v elitah, v kraljih in diktatorjih, ali pa bolj foucaultevska, delna, razpršena po družbenem polju, del nezavednega vsakdana, skozi katerega vselej reproducira strukture gospostva, opredeljuje naše navade, vedenja in miselne vzorce," so zapisali v SLG Celje.
Oblast je po oceni celjskega gledališča torej lahko ideologija, ki pogojuje naše razmerje do sveta. Takšni oblasti se ne da izogniti, saj nas pograbi in vzpostavlja kot subjekte in družbena bitja. In nenazadnje, in kar je najbolj očitno, oblast je politična oblast, ki dandanašnji izhaja iz ljudstva kot proizvod družbene pogodbe in človekove samouprave, so zapisali v SLG Celje.
"Kako je torej Shakespeare razumel oblast? Vprašanje je kompleksno, odgovor pa nujno zgolj delen. A kar lahko rečemo, nam bo, upam, pomagalo bolje razumeti, kako Shakespearove igre in po njih Pandurjevih Pet kraljev ne razgrinjajo zgolj psihopatologije neke monarhije, ampak zablode in paradokse vseh oblastnikov in političnih struktur," so še zapisali v gledališču.
V predstavi igrajo Lovro Zafred, Aljoša Koltak, Borut Doljšak, Luka Bokšan, Žan Brelih Hatunić, Branko Završan, Lučka Počkaj, Barbara Medvešček, Lucija Harum in Eva Stražar.
Prevajalca Shakespearovih besedil sta bila Primož Vitez (iz francoščine) in Tibor Hrs Pandur (iz angleščine), ki je tudi dramaturg predstave. Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtorja glasbe Silence (Boris Benko, Primož Hladnik).