"Iskala sem predstave, v katerih prihaja lutkovni medij do izraza v vsej svoji avtonomnosti, kjer je bil jasno razviden interes, tako zanimanje kot radovednost ustvarjalcev pri raziskovanju zmožnosti lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, kjer so z izvirnostjo in kreativnostjo izkoriščali vse potenciale lutkarstva," je selektorica pojasnila svoj izbor.
Ob tekmovalnih je izbrala še pet predstav v spremljevalni program. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci v Mariboru, se slovenske lutkovne predstave vse bolj angažirano izrekajo o poziciji sveta v danem trenutku, nekatere so celo ekološko osveščene. "Predstave aktivno posegajo tudi v ustaljene nacionalne stereotipe in boje za identitetne politike, ki najmlajšim ne kažejo poenostavljene podobe sveta in ne podcenjujejo svoje publike," je navedla.
Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga prirejata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU) in v zadnjih letih Lutkovno gledališče Maribor (LGM). Letošnji izbor po besedah predsednika ULU Anžeta Viranta odraža stanje na slovenski lutkovni sceni, na kateri imata primat obe institucionalni gledališči, medtem ko neinstitucionalna gledališča nastopajo le kot koproducenti. "Ni več čiste nevladne scene," je povedal.
To je po njegovih ocenah predvsem posledica dejstva, da so finančne spodbude za nevladne lutkarje zelo redke, zato lahko ti preživijo le s sodelovanjem z institucionalnimi gledališči. "Res sreča, da so se institucije bolj odprle zanje," je dejal.
Po besedah direktorice LGM Katarine Klančnik Kocutar imajo s tem koristi tudi institucije. "Na obeh straneh je to enačba z dobičkom," je dejala.
Bienale je po njenih besedah priložnost, da se predstavi smetano produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, obenem pa nudi možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. Velikokrat je predstavitev na festivalu tudi "okno v svet", saj gosti direktorje tujih festivalov in gledališč, ki si tako lahko na enem mestu ogledajo najnovejšo slovensko produkcijo. Letos pričakujejo več kot 20 tujih gostov.
Bienale se bo začel v sredo s predstavo Škrt škrt kra čof! Lutkovnega gledališča Ljubljana v režiji Ivane Djilas in odprtjem razstave Danijela Demšarja, zaključil pa v soboto s podelitvijo nagrad. Zmagovalce festivalskih nagrad bo izbrala strokovna žirija, ki jo sestavljajo finski vizualni umetnik Kalle Nio, ilustrator, grafik, slikar in lutkar Danijel Demšar ter Blaž Lukan z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT).
Ob tej priložnosti bodo podeljene tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, ki je najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva. Prejmeta jo Breda in Tine Varl, lutkarja, režiserja in pedagoga, umetniški vodji LGM ter snovalca koncepta mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan.