Jakob Frančišek Zupan (1734-1810) je bil v Kamniku učitelj in organist, tam je ustanovil tudi zasebno šolo, v kateri je poučeval otroke branje, pisanje, računanje in glasbo, kar so mu kasneje prepovedali. Pisal je cerkveno in posvetno glasbo na latinska in nemška besedila, Belin pa je njegovo edino delo v slovenskem jeziku. Libreto zanj je napisal Anton Feliks (Janez Damascen) Dev.
Skladatelj je Belina označil za opereto, čeprav je oznaka glede na tedanjo rabo besede pomenila "pravo, a po obsegu kratko opero, torej nedvomno peto glasbeno odrsko delo", kot je v knjigi Dvesto let slovenske opere zapisal muzikolog Jože Sivec. Sestavljena je iz treh dejanj, vsako vsebuje dve ariji. Vmes se prepletajo govorni dramski teksti, glasbeni recitativi in instrumentalni vložki. V slogovnem smislu gre za baročno opero z elementi klasicizma.
Zgodba je preprosta: Nimfe plujejo na otok, da bi darovale bogu Sonca - Belinu. Obred jim prepreči veter - Burja, ki zahteva, naj častijo njega. Ker tega nočejo, z bliski in gromi pomori vse rastlinje. Nimfe prosijo Belina, ki prežene Burjo in oživi ves otok. Opera se konča s hvalnico nimf.
Kot je za STA povedal poznavalec slovenske operne zgodovine Henrik Neubauer, ki je prevzel režijo, ni zanesljivih podatkov, da bi bilo delo v času skladateljevega življenja kdaj izvedeno. Čeprav je bilo glasbeno dogajanje v Ljubljani ob koncu 18. stoletja pestro - leta 1794 je začela delovati Filharmonična družba -, ni znano, da bi se pojavljalo na repertoarju kranjskih gledališč.
Prva znana omemba opere je iz leta 1868, ko jo Josip Nolli omeni v Imeniku slovenskih gledaliških igrokazov in jo kot prvo slovensko dramsko delo in opero z libretom vred pripiše Zupanu. Po Neubauerjevih besedah ni bila izvedena niti kasneje, saj je notno gradivo veljalo za izgubljeno.
Pred desetimi leti je partituro pri skladateljevih potomcih našel muzikolog Milko Bizjak, ki jo zdaj tudi hrani, stroka pa si glede avtentičnosti po Neubauerjevih besedah ni enotna. Sam je sicer želel, da bi opero na spored uvrstila bodisi ljubljanska ali mariborska operna hiša, vendar po njegovih besedah za to ni bilo zanimanja. Tokratna izvedba, nastala na njegovo pobudo, bo tako domnevno prva izvedba tega dela.
Uro trajajočo opero so prilagodili odru Zavoda sv. Stanislava, kjer jo bodo uprizorili dva večera zapovrstjo na sceni Andreja Stražišarja in v kostumih Nade Slatnar. Izvedli jo bosta dve pevski zasedbi, sestavljeni iz učencev solopetja Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik. Spremljal jih bo Orkester Cantabile, ki ga vodi dirigent Marjan Grdadolnik, na čembalu bo Martina Okoliš. Libreto pa bo uprizoritvi dal pridih arhaičnosti.