O tragediji Kralj Ojdipus, ki je bila že v antiki Sofoklejevo najbolj znano delo, je Aristotel v svoji razpravi O pesniški umetnosti zapisal, da je popoln model tragedije. Na vprašanje, zastavljeno ob premieri, zakaj danes uprizarjati Ojdipa, pa je Taufer odgovoril: "Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom," so njegove besede povzeli v ljubljanski Drami.

"Znameniti slovenski režiser Vito Taufer v uprizoritvi JDP s presenetljivo lahkotnostjo in gotovostjo ponuja sodobno in premišljeno tolmačenje niza vprašanj, ki jih razpira ta tragedija. Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje," pa je o predstavi pisal srbski časopis Nin.

Premiera Ojdipa, najnovejše srbske uprizoritve tragedije v Tauferjevi režiji, je bila 17. septembra na velikem odru Ljuba Tadić Jugoslovenskega dramskega pozorišta (JDP).

V uprizoritvi igra Ojdipa Milan Marić, Jokasta je Nataša Ninković, Kreon Srđan Timarov, Tejrezias Bojan Dimitrijević. V predstavi igra tudi nekaj absolventov beograjske Akademije umetnosti, nastopata pa tudi glasbenika Darko Golić (kontrabas) in Luka Lopičić (harmonika).

Dramsko besedilo v prevodu Miloša Đurića sta priredila Vesna Radovanović in Marko Manojlović, dramaturginja uprizoritve je bila Vesna Radovanović, scenograf Lazar Bodroža, kostumografinja Marija Marković Milojev, skladatelja Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatzi.

Biografski viri navajajo, da je Sofoklej, ki ga z Ajshilom in Evripidom uvrščamo v trojico največjih tragiških pesnikov antike, napisal 123 dram, od tega 100 tragedij in 23 satirskih iger, prozno razpravo O zboru, pisal je tudi pajane in elegije. V več kot šestih desetletjih ustvarjanja je prejel vsaj 20 dokumentiranih nagrad na dionizijah. Kljub njegovi priljubljenosti je ohranjenih le sedem njegovih tragedij: Kralj Ojdipus, Ojdip v Kolonu, Antigona, Tračanke, Ajant, Filoktet, Elektra in satirska igra Sledilni psi.