STA, 29. 11. 2013

V Šentjakobskem Vilinček z Lune v priredbi Jake Andreja Vojevca

V Šentjakobskem gledališču bo v nedeljo premiera predstave Vilinček z Lune, namenjena otrokom druge triade osnovne šole, a po zagotovilih organizatorja kulturnega programa Srečka Kermavnerja tudi mlajšim ne bo dolgčas. Predstava s kultnim likom Vilinčkom avtorja Bena Minola velja za eno najbolj igranih, tokrat jo bo režiral Jaka Andrej Vojevec.

Foto: Arhiv Šentjakobsko gledališče

Igra, ki je bila med drugim v 90. letih na ogled tudi v Šentjakobskem gledališču, bo tokrat doživela zelo sodobno preobleko Vojevca in Gregorja Fona. Vilinčka z Lune je želel režiser, kot je povedal na četrtkovi novinarski konferenci, prenesti v sodobno najstniško okolje, v predstavo pa je obenem vključil tudi ekološko in družbeno sporočilo. Prek Vilinčka, ki je bitje tišine, je poskušal prikazati kontrast z današnjo družbo, ki jo določata hiperkomunikacija in hrup.

Pri delu se je Vojevec posluževal principov commedie dell'arte, zato je igra hitra, natančna ter komunikativna, brez "četrte stene", je pojasnil.

Za sceno je poskrbela Ajda Primožič, ki je povedala, da ima vsak lik iz mesta svojo hišico, pri delu minimalistične scene pa se je veliko poigravala tudi s sencami.

Kostumi, ki jih je je zasnovala Sara Smrajc Žnidaršič, so zelo pisani, ker je želela tudi z njimi podpreti idejo commedie dell'arte. Junaki predstave so sicer oblečeni v sodobna, urbana, a hkrati zelo stilizirana oblačila.

Zgodba predstave se začne, ko Vilinček zaradi radovednosti zgrmi z Lune in pristane v nekem majhnem kraju na Zemlji. Tu se ne znajde najbolje, že v samem začetku ga obtožijo kraje hrušk in zaprejo. Ker se kmalu najde pravi tat, ga izpustijo, tedaj pa se ga loti domotožje.

V predstavi so angažirali predvsem mlade igralce. Vlogo Vilinčka so dodelili debitantki Valentini Plaskan, ob njej pa poleg Marka Skoka in Sama Ravnikarja, ki imata v gledališču daljši staž, igrajo novejši člani Matic Valič, Nina Igrutinovič, Zala Simčič in Tomaž Cvar. Vsi igralci so se strinjali, da je igra zelo dinamična in zahteva precej fizične kondicije.

Za glasbo ter korepeticije je poskrbela Irena Tomažin, ki je napisala tudi glasbo za songe, besedila so delo Vojevca in Fona.

Gost

Spominjam se šentjakobskega Vilinčka iz 90.let. Igra je bila duhovita, kostumsko barvita in poetična, zelo nežna hkrati. Ne spomnim pa se več, kod ga je režiral.

29. 11. 2013