Komljančeva je pred premiero povedala, da se v drami Zbeži družbena situacija v Sloveniji, ki je trenutno za mlade dokaj brezizhodna v smislu ekonomskih priložnosti in tudi medosebnih odnosov, slika skozi specifično zgodbo štirih mladih - Mula, Lepega, Mojči in Bujane. Skozi komične prizore, v katerih se pojavljajo, so po besedah avtorice predstavljena grenka občutja o današnjem svetu.

Naslov Zbeži namiguje na vse večje število migracij, ki smo jim priča. A avtorica predstave se ob tem sprašuje, ali je res lahko bolje v nekem drugem ekonomskem okolju. Sama meni, da "od razpada družbenih odnosov, ki so v tej zgodbi posledično razpad osebnih odnosov, ni mogoče zbežati, ne glede na to, kam greš".

Besedilo je pisano v kontekstu Ljubljane, a je prenosljivo na katerokoli urbano, verjetno tudi neurbano okolje v Sloveniji, meni Komljančeva. Junaki so predstavniki različnih slojev, ki se vse bolj izrazito pojavljajo v slovenski družbi - od "nouveau riche", katerih predstavnik je Lepi, do fanta revnega, kmečko-delavskega porekla - Mula in še vsega vmes, kar predstavljata dekleti. Odnosi med temi sloji so v predstavi izraženi skozi osebna hrepenenja, je pojasnila.

Avtorica je dramo napisala po naročilu za Šentjakobsko gledališče, kar se ji je v Sloveniji doslej zgodilo le dvakrat. Pri procesu ustvarjanje predstave ni bila prisotna, videla jo je šele pred dvema dnevoma. Po njenih besedah je režiser Ostan k besedilu pristopil z izrednim občutkom in ga peljal naprej: "Ni šel na prvo žogo in se mi zdi, da se je zelo dobro in poglobljeno spustil v režijo."

Ostan je na novinarski konferenci pred predstavo dejal, da je možno dramo postaviti v širši kontekst kot zgolj podobo individualnih, izgubljenih usod. Na ta način dobimo vsaj delno sliko Slovenije oziroma sliko neoliberarne situacije po Evropi: "To se mi je zdelo silno vabljivo. Kako to spraviti na plan skozi usode posameznikov, tudi ko je tekst ponekod malce bolj radikalen, kot je rekla že Kim, gre v temačnost."

"Tisto, kar je v tej igri najbolj dragoceno, so modeli mišljenja, ki vzbujajo v nas starejših različna občutja in različne pomisleke, včasih tudi grozo. Vsaj v meni se to zgodi," je o predstavi povedal umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Zvone Šedlbauer.

Na vprašanje, kako se je kot igralec znašel v vlogi režiserja, je Ostan odgovoril: "Moj način dela je skozi način igralca. Z vsem ostalim okrog, kar spada k spektakelski funkciji gledališča, ampak osnovno merilo gledališča zame je človek. Zato, ker se igralec vedno ukvarja samo s človekom."

V predstavi nastopajo Elias Rudolf (Mulo), Gašper Pavc (Lepi), Nika Vidic (Mojči) in Maja Ferkulj (Bujana). Scenografijo je zasnovala Urša Vidic, kostume pa Katja Komljanec Koritnik s pomočjo asistenta Bojana Vistra.