Besedilo Linhart Andreja Rozmana - Roze je nastalo kot poglobljena študija biografije in konteksta časa avtorja prve komedije v slovenskem jeziku. Kompleksno tke mrežo odnosov in poznanstev, ki Linharta ob njegovem povratku z Dunaja v Ljubljano pozimi 1780 pripeljejo v Zoisov intelektualni krog.
Besedilo prepleta biografske naracije vseh vidnejših predstavnikov tedanjega ljubljanskega intelektualnega kroga, zbranega okoli Linharta: njegovega prijatelja in mecena, barona Žigo Zoisa, šolnika in intelektualca Kumerdeja in drugih, ter jih prepleta z zgodbo Linhartovega odnosa s tesnim prijateljem Martinom Kuraltom, s katerim sta dve leti pred prihodom v Ljubljano izstopila iz samostana v Stični in bila kot nosilca naprednih razsvetljenskih idej razumljena kot politično nevarna.
Obenem z izčrpnostjo biografskih dispozitivov omenjenih figur v besedilu narativno linijo vodi zgodba nastanka prve komedije v slovenskem jeziku, Županove Micke, ki se, kot njeno genezo upodablja dramska predloga, rojeva kot posledica ekonomske stiske in tesnih osebno-intimnih vezi Linharta z ljubljanskim intelektualnim krogom. Vsekakor pa besedilo vzpostavlja polje gledališča - umetnosti - pisateljevanja, ki je v duhu razsvetljenskih idej prav tisto, s katerim se začenja vzpostavljati skrb za slovenski jezik in se skupaj z njo rojeva slovenska narodna identiteta.
Protagonisti dramskega besedila so po eni strani Linhart, Zois, Kumerdej in njihovi bližnji, a bistveno bolj od njih postaja tekom razvoja besedila protagonist slovenski jezik, ki mu prav ljubiteljsko gledališče ponudi prvo javno zatočišče, je o predstavi zapisal režiser.
Županova Micka, napisana za Društvo ljubiteljev gledališča in praizvedena 28. decembra 1789, je na eni strani budila vero v iznajdljivost malega človeka, da se zoperstavi prevaram gospode, hkrati je bil njen namen, da skozi smeh v ljudeh prebudi zavest o moči in pomembnosti njihovega maternega jezika.
Uprizoritev se je torej naslonila na kontekstualizacijo rojstva slovenske komedije in slovenske odrske besede prav skozi duha ljubiteljske gledališke družine in iz njenega specifičnega intuitivnega odrskega humorja, ki nosi avtentičen ljudski izraz, ki je imel, in morda še vedno ima, potencial vsaj blagih začetkov in zametkov družbenih sprememb, je še zapisal režiser.
Scenograf predstave je Damir Leventić, kostumografinja Mateja Čibej, avtor glasbene opreme Lado Jakša.