V Šentjakobskem gledališču predstava o karizmatičnem igralcu Keanu IV.

Predstava, ki jo bodo premierno uprizorili danes, 9. novembra, je nastala na delavnicah, ki jih je v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) vodil Ljubutin. Besedilo si je režiser, kot je povedal na novinarski konferenci, že dolgo želel postavit na oder. Tekst se mu zdi zelo zanimiv, a zahteva zelo močne igralce, zato je čakal na pravi trenutek. Pri delu so uporabili znano metodo Stanislavskega, model psihološke igre: videti, slišati, čutiti.

V ospredju predstave so po Ljubutinovih besedah liki, sploh glavni - Kean IV. To je nadarjen človek, človek načel in principov ter poštenjak, po drugi strani pa konfliktna oseba, absolutno nediplomatska, ki si je upala povedati svoje mnenje, se spreti s takratno družbo in nositi posledice svojih dejanj. Takšnih igralcev po njegovem mnenju danes ni. Meni, da smo v Sloveniji nekoč imeli nekaj zelo karizmatičnih igralcev, "ki so se bili obenem zmožni v dveh dneh zapiti". To je bil po njegovih besedah nekdaj teater. Igralec ni bil le poklic, ampak je pomenil način življenja.

Nekaj pravega igralskega duha je Ljubutin našel v Šentjakobskem gledališču. To je sicer njegovo prvo sodelovanje z ljubiteljskim gledališčem.

Igra prikazuje predvsem odnose Keana z ženskami in z velškim princem, poznejšim kraljem Jurijem IV. Predstavlja zavezništvo in rivalstvo, ljubezensko tekmovalnost in pivsko druženje, iskreno prijateljstvo in obojestransko korist.

V predstavi igrajo Damjan Kolovrat, Nina Franko, Aljaž Godec, Marko Skok, Gašper Pavc, Urška Koželj, Pika Mihelič, Dragan Remškar, David Dolamič, Samo Ravnikar in Katja Ogrin.

Besedilo za tragikomedijo je napisal popularni ruski dramatik Gorin po motivih drame Aleksandra Dumasa z naslovom Kean ali genij in razuzdanost. Zgodba o znamenitem angleškem igralcu Edmundu Keanu (1789-1833) ponuja vrsto nepričakovanih preobratov, duhovitih dialogov in iskrivega humorja. Za prevod dela je poskrbela Vanja Slapar Ljubutin. V predstavi so uporabljeni tudi odlomki iz Romea in Julije ter Hamleta v prevodu Milana Jesiha, Rihard III. in Kralja Leara v prevodu Mateja Bora ter Othella v prevodu Otona Župančiča.

Scenografija je delo Jasne Vastl, kostumografija Bojana Visterja, za glasbo je poskrbel Uroš Rakovec.