V Šentjakobskem gledališču irski komad o tegobah zakotnega otoka

Igra se dogaja v 30. letih nekdanjega stoletja na majhnem otoku v irskem Aranskem otočju. Med otočani je tudi osirotel mladenič z nenavadnim, a ustreznim imenom - kripl Billy. V preprostem in krutem okolju si ga nič manj ekscentrični otočani pogosto "privoščijo", so osnovno premiso predstave opisali v Šentjakobskem gledališču.

Po režiserjevih besedah igra odpira vprašanja, kdo je v zakotnem okoljem pravzaprav kripelj. Je to Billy (Gašper Pavc) s pošvedrano nogo ali čustveno omejeni vaščani? "V času, ki naj bil odprt do različnosti, je veliko čudnih pobud - tudi v Sloveniji. Kriplja naredijo šele ljudje okoli njega," odgovarja Šmalc.

Sledi zaplet: na otok pripotuje hollywoodska filmska ekipa, ki za otočane pomeni velik dogodek. Kot pojasnjuje režiser, ekipa iz "tovarne sanj" zanje predstavlja obet boljšega življenja, za Billyja pa edini izhod z otoka.

Na odrskih deskah najstarejšega ljubiteljskega gledališča v Sloveniji bodo nastopili Tatjana Rebolj, Tonka Černilogar, Miha Zrimšek, Blaž Dolenc, Katarina Lukšič, Grega Useniky, Tone Bertoncelj in Mileva Sovdat.

Kot dodaja režiser, je igralska ekipa pred premiero homogena in prežeta drug z drugim, četudi navidezno ločena na dve skupini, mlajše in starejše igralce. Kot je dejal, je bil študij igralske medgeneracijske vezi zanimiv, saj nakazuje, kako se mladi učijo na podlagi izkušenj starejših in kako se ti nalezejo energije mlajših.

Žal pa je igralska ekipa oder gledališča imela na razpolago le pet dni. "Kar je nastalo, je izjemno, vendar ni pravično do igralcev. Sprašujem se, kako dolgo bo ustvarjalni zanos ob teh pogojih še trajal," je poudaril Šmalc.

Kot je dejala scenografka Ana Rahela Klopčič, sta s kostumografko Katarino Zalar želeli najti ustrezno podobo za skromno in prvinsko življenje otočanov. Kot je dodala, so igralce odeli v zemeljske barve.

Avtorsko priredbe irskih folk pesmi je prispevala zasedba Beer Beely.

McDonaghovo igro je pred dobrim desetletjem prevedel Zdravko Duša za postavitev v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Kot je še dejal režiser, sta z lektorjem Tomažem Gubenškom želela ohraniti nizek register avtorjevega besednjaka in ga hkrati enakomerno porazdeliti med igralce.