Znani francoski politik Edouard Herriot, sicer predstavnik delavcev in levičar v zgodbi obišče Kijev, kjer v tamkajšnji sveti Sofiji, materi vseh ruskih cerkva, zanj pripravljajo lažno mašo, saj želijo prikazati, kako revolucionarji skrbijo za dušni mir svojih državljanov.

"Prišel sem do Kiševih kratkih zgodb in se noro nasmejal ob njihovem prebiranju. Zato sem se odločil za njihovo dramatizacijo ter postavitev na oder. Na srečo so mi to omogočili v ptujskem gledališču," je dejal režiser Marko Čeh, ki s svojo predstavo nikakor ni le prepisal Kiševih zgodb. O predstavi je sicer precej skrivnosten in vabi ljudi, da si jo raje ogledajo sami.

Mehanični levi so sicer le izhodiščna točka Potemkinove vasi, za fasado katere se skrivajo revščina, obup in uporništvo. V izhodišču je namreč individualna usoda revolucionarjev in tajnih agentov enaka usodi prevarane žene, ki si želi ljubiti, a z iskrenostjo ne more pridobiti, temveč se mora tudi sama podvreči sistemu, ki ji vlada.

Po besedah izkušenega slovenskega igralca Nika Goršiča Herriot ni bil navaden politik, saj je zaradi njegovega mnenja Francija v tistem času priznala boljševistično Rusijo. "V predstavi bo videti, kako so tega človeka prevarali. Gre za tipične politične prevare, ki jih je kot kaže v človeštvu ogromno in jih nikoli ne zmanjka," je dejal Goršič.

Kot pravijo ustvarjalci, v predstavi ni zmagovalca ali poraženca. Če bodo zaradi nje preganjani, kot je bil Kiš, si dandanes ne znajo predstavljati, čeprav napad na svobodo mišljenja po njihovem mnenju morda nikdar v zgodovini ni bil tako brutalen, kot je danes.