Naše skladišče skozi humoren in komunikativen dramski slog pripoveduje zgodbe žensk, ki so nosilke boleče aktualne tematike izkoriščanja ženske delovne sile, ki je zavoljo preživetja primorana žrtvovati svoje zdravje, lepoto, dušo, odnose in družinsko ter družbeno življenje.
Na dramskih junakinjah se odražajo posledice ustroja kapitalističnega sistema, ki uničuje kakršnokoli perspektivo po boljšem. "Zgodba išče načine, kako se izkopati iz tega kapitalističnega sveta in znotraj njega poiskati smisel, odgovor pa se skriva v nas samih, v našem sobivanju, odnosih, empatiji," je pojasnila režiserka.
Dramaturginja predstave in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak ugotavlja, da ima dramatičarka Tjaša Mislej izjemen občutek za socialne teme. Tako kot v svoji prvi drami Panj tudi v Našem skladišču postavi v ospredje usode in stiske nevidnih in izkoriščanih delavk in delavcev v skladišču mega trgovinskega centra, ki so vsi po vrsti vpeti v peklenski izkoriščevalski stroj.
"Vendar tega ne počne na manifesten ali deklarativen način, ampak nam skozi medčloveške odnose razpira vpogled v svet njihovih hrepenenj po človeka vrednejšem in polnejšem življenju. To je v bistvu zgodba o junakinjah našega časa, ki si kljub odrinjenosti na rob ne pustijo vzeti svojih sanj in hrepenenj in ki so se pripravljene zanje tudi boriti," pravi Marinka Poštrak.
V predstavi nastopa devet igralcev, v ospredju pa so talentirana bodoča pevka Evelin (Vesna Pernarčič), magistrica literarne komparativistike s pisateljskim talentom Marija (Miranda Trnjanin), samohranilka Suzi (Vesna Slapar) in vodja izmene Vera (Vesna Jevnikar).
Nad delavkami bdi poslovodkinja Grebovič (Darja Reichman), nad njo vzvišeni regijski direktor (Miha Rodman). Skladiščnik Bigi (Blaž Setnikar) jim vozi vedno novo robo, v skladišče pa zaideta tudi izgubljeni kupec (Borut Veselko), ki ne ve, kaj bi rad kupil, in raziskovalni novinar (Aljoša Ternovšek), ki želi v svoji oddaji razkriti izkoriščevalski ustroj trgovinskega izkoriščanja.
Z letošnjo Grumovo nagrado ovenčano besedilo, ki je zaradi sprejemanja zakonodaje o nedeljskem zaprtju trgovin še posebej aktualno, je na spored Prešernovega gledališča tako hitro prišlo tudi po zaslugi pandemije covida-19, zaradi katere so nekateri drugi projekti, umeščeni v program, padli v vodo.
Zato so se, kot je po ponedeljkovi vaji pojasnila Marinka Poštrak, odločili za uprizoritev Grumove nagrajenke, saj je besedilo zelo dobro, aktualno in zanimivo. Hkrati je poslanstvo Prešernovega gledališča, ki je nosilec Tedna slovenske drame, tudi uprizarjanje slovenskih avtorjev.