Umetnica čuti odtujenost kot del poti, ki je integralni del njenega življenja. Občutek odtujenosti se nabira v nezavednem in se na odru odraža kot mrežna struktura tkanine, ki je hkrati tudi avtoričin soplesalec, ki definira njeno pot v neznano.

"Čustvene pokrajine, ki jih je ustvarila z izkustvi, puščajo za sabo vezi, iz katerih nezavedno delujemo. Če ne naredimo koraka nazaj k sebi, obtičimo na mestu in sčasoma postanemo vedno bolj odtujeni. Vsi ljudje smo na poti, a naše poti do cilja so raznotere in edinstvene," so ob predstavi zapisali v plesnem teatru.

Predstava govori o vezeh, določenih še pred rojstvom. "Tekom življenja z izkušnjami, doživetji in odločitvami nekatere vezi postanejo še močnejše, človek pa vedno bolj vodljiv in odtujen. Ko ne zmore več občutka notranje razdvojenosti, se začne proces počasnega izvijanja iz vpetosti in hkrati iskanje nove povezanosti s samim seboj," piše v predstavitvi Odtujenosti.

Številni se povezanosti samim s seboj bojijo, saj ta poleg lepote pomeni tudi bolečino in ponovno obujanje nekaterih zgodb, ki bi jih najraje le hitro zaključili. "Če ne naredimo koraka nazaj k sebi, če ne postanemo bolj iskreni in zavestni, lahko obstanemo na mestu, se zapletamo v eno in isto situacijo, otopeli hlastamo za zrakom in sčasoma postanemo vedno bolj odtujeni," so še zapisali v PTL.

Pod avtorstvo, koreografijo in izvedbo plesne predstave se podpisuje Kaja Lin J. Avguštin. Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografinja Larisa Kazić.