Ljubljanski gledališčniki so v Ohridu prvič gostovali leta 2013 s predstavo Ko sem bil mrtev Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree, lani pa je predstava ljubljanske Drame Figurae Veneris Historiae Gorana Stefanovskega v režiji Aleksandra Popovskega sklenila 55. izdajo festivala.

Letos so uprizorili večkrat nagrajeno predstavo Stanislawa Ignacyja Witkiewicza Ponorela lokomotiva, ki ospredje postavlja zgodbo o strojevodji (Janez Škof) in kurjaču (Aljaž Jovanović), ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, da bi z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Izkaže se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v "navadno" železniško nesrečo.

Letošnji ohridski festival je v 40 večerih ponudil gledališke predstave, koncerte klasične glasbe in drugih zvrsti, filmske projekcije in umetniške inštalacije. Festival, ki se je končal v soboto, je odprl koncert mezzosopranistke Eline Garanče ter orkestra Makedonske Opere in baleta.

Poslanstvo festivala je spodbujanje mednarodne kulturne izmenjave. Letos so se poleg ljubljanske Drame, ki zastopa Slovenijo, zvrstile predstave iz Latvije, Romunije, Izraela, Poljske, Francije, Rusije, Monaca, Bolgarije, Italije, Hrvaške, Črne gore, Nemčija, Španije, Estonije, ZDA, Albanije, Turčije, Kazahstana, Mehike, Srbije in Makedonije.