Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa bo v jubilejnem letu 2021 Beuysu razstave posvetilo 20 muzejev in drugih ustanov v nemški zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija, pa tudi nekateri muzeji v Berlinu, Stuttgartu, Darmstadtu in na Dunaju.
Program v poklon umetniku naj bi se pričel že konec marca in vsi sodelujoči pri pripravah upajo, da načrtovanih predstavitev ne bo prekrižala pandemija novega koronavirusa.
Umetnik je bil znan po svojem širokem nasmehu, prodornem pogledu, klobuku iz klobučevine in legendarnem reku: "Vsakdo je umetnik". Bil je več kot le umetnik, bil je tudi družbeni kritik, okoljski aktivist, filantrop, profesor umetnosti in šaman.
Vodstvo Umetniške zbirke nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija se želi umetniku v jubilejnem letu pokloniti z razstavo Vsak človek je umetnik. Kozmopolitske vaje z Josephom Beuysom v prostorih zbirke K20, katere odprtje načrtujejo konec marca.
Po besedah direktorice Susanne Gaensheimer se bodo osredotočili na Beuysove akcije in performativna dela, dokumentirana v obliki filmov in fotografij. Postavili jih bodo v dialog z deli mednarodnih sodobnih umetnikov, tudi iz vzhodnih držav.
Tudi samo odprtje Beuysovega leta načrtujejo kot umetniški podvig: 24 žensk in moških naj bi v prostorih umetniške zbirke v začetku marca 24 ur izvajalo glasbo Erika Satieja.
V sklopu Beuysovega leta bodo nekatera umetnikova ključna dela prikazali v Bundeskunsthalle v Bonnu, v muzeju na gradu Moyland, kjer hranijo največjo zbirko zgodnjih Beuysovih, se bodo osredotočili na šamanizem, v Muzeju Porurja v Essenu pa se bodo osredotočili na družbeno-politično razsežnost Beuysovega dela.
Po besedah umetnostne zgodovinarke Bettine Paust je Beuys danes zelo aktualen, še posebej v povezavi z vprašanjem, ki si ga v korona krizi pogosto zastavljamo, kako želimo živeti v prihodnosti. Kot dodaja, je le potrebno prebrati Beuysov Poziv k alternativi iz leta 1978, v katerem umetnik opisuje svet v kriznih razmerah ter predlaga nove modele dela, proizvodnje in finančnega sistema.
Po njenih besedah pa je aktualen še zaradi nečesa – Beuys je namreč skušal umetnost umakniti s piedestala in jo približati ljudem. Menil je, da ima vsak človek ustvarjalni potencial, ki ga mora odkriti in nato uporabiti v skupno dobro.
Beuys se je rodil v Krefeldu v Nemčiji. Med 2. svetovno vojno je kot letalec strmoglavil v Rusiji. Pred podhladitvijo so ga rešili tako, da so njegovo telo obdali z lojem in klobučevino. Ta dramatična izkušnja je razlog, da sta imela omenjena materiala v njegovem umetniškem delu pozneje bistveno vlogo.
Študiral je v Düsseldorfu in bil tam tudi profesor kiparstva. Razvil je tezo o razširjeni plastiki in umetnosti, po kateri je treba z akcijami preseči racionalistično razdeljenost umetnosti, znanosti in kulture. Njegova avantgardna in provokativna dela prvega obdobja se se kasneje umaknila ritualiziranim happeningom v prid sožitju človeka in narave.