"Tragedija, kot je Othello, v svoji preprostosti širokogrudno vabi k temu, da besedilne luknje teksta zakrpamo sami in s tem odpremo prostor divji svobodi naše interpretacije. Kar bo nastalo, morda ni res in morda ni tisto, kar je mislil Shakespeare, vendar bo zato predstava postala plod naše interpretativne samovolje, upajoč na to da, bodo naše blodnje tako spretno zlagane kot njegove in da bodo bolj resnične in predvsem bolj sodobne. Zato bo naša predstava vulgarna, nasilna in razburljiva, ker bo razkrila prvinske strasti v Shakespearovi igri: paranojo, seks in umore, ki so trdno zakoreninjeni v nemirnem 21. stoletju," je o predstavi zapisal režiser in dodal, da "nič vljudnega ne bo v našem Othellu".
"To ne bo več prelepa klasika o ljubosumju ali patološki ljubezni, temveč zgodba nogometnega huliganstva, Čefurjev v Ljubljani in balkanskega trapa s travarico za počez. To bo ena takšna simpatična družinska predstava, za mami prijetna glasba, za očija igralke v mini krilcih, za otroke pa gledališče mask in lutkovne domišljije. Mi smo zanalašč politično nekorektni, ker smo dovolj stari za biti neumni. Rojeni smo bili beli, umrli bomo kot črni. Zato: skini mi se s kursa, curi mi vreme, ne volim nikog ko sebe," je še zapisal Pograjc.
V predstavi igrajo Klara Kastelec, Rada Kovačević, Jurica Marčec in Kristina Tini Rozman. Prevod besedila je pripravil Milan Jesih.
V umetniški ekipi sodelujejo še koreograf Branko Potočan, scenograf Sandi Mikluž, kostumografinja Nataša Recer, Matjaž Pograjc in Kristina Tini Rozman sta pripravila izbor glasbe, pod likovno podobo se podpisuje Polona Pačnik, pod oblikovanje svetlobe in videa pa prav tako Matjaž Pograjc.
Matjaž Pograjc, rojen leta 1967 v Ljubljani, je gledališki režiser in eden najvidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Leta 1990 je ustanovil skupino Betontanc, s katero razvija in raziskuje koreografske in fizične oblike odrskega izražanja, pri čemer uporablja ideološko usmerjene teme - zlasti iz sveta urbanega odraščanja. Drug pomemben del njegovih raziskav je posvečen besedni gledališki strukturi; s pomočjo ansambla Mladinskega gledališča Pograjc raziskuje režijski koncept, ki temelji na izvirnih interpretacijah sodobnih dramskih besedil ali prispevkih igralske ekipe. Njegova metoda interpretacije vključuje različne žanre pop kulture, pod katerimi odkriva sodobne arhetipske modele izgubljene civilizacije, kaosa, nasilja in krutosti.
S svojimi predstavami je gostoval po vsem svetu in prejel številne nagrade doma in v tujini, med drugim Borštnikovo nagrado za posebne dosežke in nagrado Prešernovega sklada.