Kot je dejal Balasz, je k režiji pristopil minimalistično, igrivo, vendar je obenem dobro vedel, kaj želi. Poskusil se je približati osebnemu pogledu Cocteauja in konflikt med glavnimi protagonisti kraljem Markom, vitezom Tristanom in princeso Izoldo izraziti na dramskih prizoriščih z raznoliko simboliko, gibanjem telesa in premislekom odnosa med spoloma.

Kot je dejal, ta starodavna keltska legenda, tokrat v izpeljavi poetičnega gledališča, vzpostavlja distanco do realnosti sodobnega človeka, hkrati pa izhaja iz nje. Kot so povedali igralci in igralke na novinarski konferenci, jih je veselilo, da so se preizkusili v drugačnem načinu dela, kot ga poznajo iz akademije.

Balazsov način dela so označili kot igro in raziskovanje, polno pozitivne energije, trdega dela in veselja do ustvarjanja. Kot je dejal igralec Marko Ujc, si želi še naprej delati na tak način. Igrajo še Vesna Kuzmić, Ana Urbanc, Robert Korošec, Rok Kunaver, Tadej Pišek in Jernej Čampelj.

Čampelj je povedal, da pri Balaszovem načinu dela ne gre za odsotnost navodil, temveč za odsotnost režiserja. Kot je dejal, se včasih zgodi, da imajo režiserji določeno idejo, ki je ne znajo predstaviti igralcu, zato ta lahko izzveni v navodilo.

Urbančeva pa je dejala, da je na vajah zaznala "probleme z ničem", predvsem glede vprašanja, kako ga izraziti na odru. Zato to vprašanje še vedno raziskuje, pri čemer je prišla do ugotovitve, da iz niča lahko nastane ogromno, če ga igralec le zna uporabiti.

Dobrodošlo je, da Balasz kot gostujoči režiser nastavi ogledalu okolju, v katerem ustvarja predstavo, tako zaveje sveža energija v gledališče, je dejal Kunaver. Dodal je, da je slovenski teater pogosto režijski teater, ki se posveča konceptom. "Pred premiero sem vesel in pomirjen, saj režiserju popolnoma zaupam," je sklenil.

Balasz pa je še povedal, da je v predstavo ujel atmosfero z ljubljanskih ulic, drobce srečanj in dialogov. "Ko sem prvič prišel v Ljubljano, sem jo vzljubil. Pomembno je, da jo imam rad tudi vsakič, ko se vanjo vračam," je dejal Balasz, ki je tudi vodja teatra Maladype. Dodal je, da ljubezenska legenda, stara skoraj tisočletje, drsi proti presenečenju.

V Mini teatru pa so zgodbo označili kot nenehno nihanje med življenje in smrtjo, sanjami in resničnostjo, ljubezen Tristana in Izolde pa kot krhko izkušnjo trenutne večnosti.

Dramaturginja predstave je Judit Goczan, za scenografijo in kostumografijo je poskrbela Ana Savić Gecan. Igra bo uprizorjena v angleškem jeziku.

Legendo o Tristanu in Izoldi je po besedah predstavnice Mini teatra za stike z javnostmi Janine Žagar pred dobrim desetletjem po predlogi pisatelja in popotnika Evalda Flisarja uprizorilo tudi Slovensko komorno gledališče.