Kot je uvodoma spomnila Ana Geršak, je bilo Bulgakovo življenje tesno povezano z gledališčem. Njegov biograf Aleksej Varlamov piše, da ga je spremljal že od malih nog, preizkusil naj bi se tudi kot igralec. Spomnila je tudi na legendo, po kateri si je nekdanji voditelj nekdanje Sovjetske zveze Stalin, skrit pred pogledi občinstva, ogledal skoraj vse ponovitve Dnevov Turbinovih, a je kljub temu vztrajal pri prepovedi objav večine avtorjevih del. Dodala je, da je ta ambivalenten odnos med umetnikom in oblastjo verjetno precej vplival tudi na Bulgakovo literarno delo.

Profesor za novejšo rusko literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Javornik je spomnil, da je Bulgakov sicer želel zapustiti Sovjetsko zvezo, da pa mu Stalin ni dovolil, češ da ga potrebujejo v domovini. To je bila po njegovem mnenju slaba usluga Bulgakovu, ki se v tistem sistemu nikoli ni počutil svobodnega. Spregovoril je tudi o knjigi Gledališki roman, ki je nedokončan, a poln avtobiografskih drobcev. Kot je povedal, je nastajal v času težkih depresivnih epizod Bulgakova.

Drame Bulgakova so bile na Slovenskem redko uprizarjane. Kot je navedla Ana Geršak, je bila prva slovenska uprizoritev leta 1935 v Ljubljani in sicer igre Zarota svetohlincev. Nekaj uprizoritev drugih dram se je zvrstilo v 70. in nato v 90. letih minulega stoletja, med letoma 2006 in 2022 pa so se zvrstile kar štiri dramatizacije romana Mojster in Margareta. Med njimi kot izjema izstopa uprizoritev drame Zarota svetohlincev, ki jo je leta 2009 v ljubljanski Drami režiral Tomi Janežič. Kot je povedala, se zdi se, da ima Bulgakov to nesrečo, da je v slovenskem prostoru poznan predvsem kot avtor enega romana, njegova dramska besedila, ki so ravno tako zanimiva, pa ostajajo v ozadju.

Janežič, ki je tudi profesor režije na AGRFT, je pritrdil, da se na Slovenskem Bulgakova igra bistveno manj kot ponekod drugod po svetu. To je po njegovem mnenju morda povezano tudi s tem, da na Slovenskem satira ali groteska, kot je bila značilna za Bulgakovov čas, nista bili priljubljeni.

Po besedah Ane Geršak je bila prva dramatizacija Mojstra in Margarete, ki jo je leta 2006 v Mestnem gledališču ljubljanskem režiral Jernej Lorenci, Javornikovo delo. Ob tem jo je zanimalo, zakaj gledališča po njegovih dramskih besedilih ne posegajo več. Javornik je povedal, da je Bulgakov sam večino svojih literarnih del pretvoril v gledališko formo. V osnovi je očitno želel biti gledališčnik in v njegovih literarnih besedilih je veliko kazalcev oziroma signalov k dramskemu. Ko je sam delal dramatizacijo, je v romanu zaznal ogromno dialogov, ki vodijo neposredno na oder, je dodal.

Janežič je ob tem menil, da na Slovenskem preprosto nismo našli prave poti do nekaterih avtorjev.

Večer je popestrilo branje odlomov iz Gledališkega romana in biografije Mihail Bulgakov Varlamova, brala je igralka Anja Novak.