Po odmevni in uspešni premieri ter že 33 razprodanih ponovitvah Zapiranja ljubezni avtorja Pascala Ramberta z igralcema Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana, ki si ga je od premiere avgusta ogledalo že skoraj 4.000 gledalcev, se Pascal Rambert, eden najpomembnejših francoskih dramatikov in režiserjev ter prejemnik najpomembnejših francoskih nagrad za sodobno dramo in režijo, v Mini teater kmalu vrača tudi kot režiser. S svojim avtorskim besedilom, ki ga je napisal posebej za to sodelovanje, bo postavil vizualno-poetsko predstavo Revenir/Vračanje, ki bo del Evropskega ciklusa Mini teatra. Dramaturgijo predstave, ki bo nastala v koprodukciji Mini teatra Ljubljana, Théâtre de Gennevilliers (T2G) Pariz in Novega kazališta Zagreb, bo prevzel Ivica Buljan, za prevod bo poskrbela Suzana Koncut, ki je že ob slovenskem prevodu Zapiranja ljubezni prejela nemalo pohval in odličnih kritik, navedeni ekipi ter ustvarjalcem Jean-François Besnard, Danielu Jeanneteau in Alexandre Meyer pa se bodo pridružili izvajalci, ki bodo izbrani na delavnicah.

Pascal Rambert in Zapiranje ljubezni v Mini teatru

Zapiranje ljubezni (Clôture de l'amour) je praizvedbo doživelo na Avignonskem festivalu leta 2011 z Audrey Bonnet in Stanislasom Nordeyjem, kasneje je bilo uprizorjeno tudi v Moskvi, New Yorku, Zagrebu, Rimu, Tokiu, Berlinu,na hrvaški Silbi in festivalu ZadarSnova ter v Mestnem gledališču Ptuj in v Mini teatru v Ljubljani, s čimer je Zapiranje ljubezni otvorilo letošnjo gledališko sezono.

»Globoko v sebi čutim, da gre za plesno predstavo,« je o Zapiranju ljubezni rekel besedila Pascal Rambert. In na neki način to ples tudi je - duševni ples, ki na plano prinaša tisto nevidno gibanje duše. In tudi živcev. Oziroma, kot pravi režiser Ivica Buljan: »To je čista ljubezenska zgodba v času, ko čiste ljubezenske zgodbe niso več mogoče, ko se jih spominjamo kot izgubljenih ostankov preteklosti.«

O Pascalu Rambertu

Pascal Rambert (1962) je gledališki, operni in filmski režiser, avtor dramskih besedil in koreograf, od leta 2007 je tudi direktor Théâtre de Gennevilliers (T2G), s čimer je slednji postal znana točka sodobne kreacije ter stičišče gledališča, plesa, opere, vizualnih umetnosti, filma in filozofije.

Njegove predstave in koreografije so uprizarjane tudi zunaj Francije, v večini evropskih držav, v Ameriki in Aziji, njegova besedila (dramska, izpovedna in poezijo), ki so prevedena v angleščino, ruščino, italijanščino, nemščino, kitajščino, hrvaščino, slovenščino, poljščino, portugalščino, španščino in nizozemščino, objavlja založba Solitaires Intempestifs.

Pascal Rambert poskuša v svojih delih daleč stran od tradicionalnih narativnih postopkov razumeti resničnost. Prizadeva si, da bi ji dal glas in telo, saj pred občinstvom obnavlja oblike in načine predstavljanja. Bežeč pred ustaljenimi načini pisanja za gledališče, stereotipi v pripovedi ali režiji, ustvarja predstave, ki so nekje med performansi in instalacijami, svojevrstne »transformacije stvarnosti«. Njegova dela, globoko zakoreninjena v sodobni umetnosti in filozofiji, so »beline«, in gledalci so povabljeni, da nanje vpišejo svoje lastne vsebine.

Z velikim užitkom ustvarja gledališče, ki se ne izčrpava samo v napeti zgodbi, ampak sta besedilo in predstava priložnost za raziskovanje bistva gledališča in vloge igralca v celovitosti življenja nasploh. Gledališče se tako vitalno predstavlja skozi lastni dispozitiv, njegovo rojstvo iz magičnega duha pa Rambert preverja z neposrednim učinkom na gledalca. Medtem ko gledalec vznemirjeno spremlja zaplet ljubezenskega razhoda, se nenehno sooča tudi s preverjanjem poznavanja osnovnih gledaliških načel: kaj je pogled, kaj poslušanje in kaj oder. Gledališče Ramberta je priča družbene evolucije in njenih novih oblik izražanja.