Na odrih MGL tako lahko pričakujemo enajst novih zgodb, ki jih bodo stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla ustvarjali z novimi gosti – režiserji, igralci in drugimi sodelavci ustvarjalnega procesa. Kot so predstavitev povzeli v Mestnem gledališču ljubljanskem, v abonmajskem sistemu sledijo ustaljenim dobrim praksam, napovedujejo pa tudi novost – abonma Nadaljevanka, ki vključuje gledališko kriminalno serijo v štirih delih, pri kateri se zgledujejo po cvetočem fenomenu kakovostnih kriminalnih serij. V zbirki Knjižnica MGL bosta izšli dve novi knjigi. Prav tako nadaljujejo s tradicionalnim koncertom igralcev MGL v Kinu Šiška. Tudi v naslednji sezoni se nadejajo dobrih mednarodnih gostovanj oz. sodelovanj; v letošnji sezoni so realizirali 14 gostovanj v tujini.
Repertoar 2016/2017
V sezoni 2016/2017 občinstvo čaka enajst novitet: šest premier na velikem odru, štiri premiere na Mali sceni in ena v Studiu. Od teh bo v slovenskem gledališkem prostoru kar osem besedil uprizorjenih prvič (štiri krstne izvedbe in tri prve slovenske izvedbe). Krovni naslov prihajajoče sezone je Iskanja sreče.
Gledališko sezono bodo septembra na velikem odru začeli s premiero komedije Leonce in Lena nemškega dramatika Georga Büchnerja. Čeprav se najverjetneje zdi, da gre za zgodbo o tem, kako ni mogoče ubežati svoji usodi, se v tej veseloigri skriva predvsem kritika družbe. Mladi doktor medicinskih znanosti Georg Büchner je bil namreč goreč nasprotnik samozaverovanih elit, ki so izgubile stik s svetom, in bil zaradi tega tudi preganjan. Veseloigro oz. satiro v prevodu Jožeta Udoviča bo režirala Mateja Koležnik.
Oktobra bo sledila premiera krstne uprizoritve komedije Svetovalec, ki nosi podnaslov Katalog burlesknih prizorov. Gre za niz obiskov pri skrivnostnem mojstru, h kateremu se ljudje zatekajo po nasvet. Avtor besedila Mile Korun je sijajen opazovalec družbene stvarnosti, in sicer tako slovenske kot svetovne. Loteva se velikih večnih tem, pa tudi drobnih čudaštev in navad današnjih ljudi. Postavlja vprašanja o smislu življenja, moralnih in etičnih dilemah, človekovi identiteti, smrti, ljubezni, spolnosti, pameti, neumnosti, veri, ideologijah … Humorno, a hkrati tudi ostro kritizira sedanjo in preteklo politiko. Duhovit je v opisovanju tesnobnosti sodobnega človeka in njegovih teženj po iskanju hitrih in preprostih rešitev. H Korunovemu svetovalcu se zatečejo tudi neizobraženi povzpetniki brez posluha za umetnost. S postavitvijo besedila na veliki oder MGL se bo soočila mlada režiserka Nina Rajić Kranjac. Velikana slovenskega gledališča bomo jeseni 2016 tako spoznali tudi kot dramatika.
Igra Sen kresne noči, ki združuje elemente komedije in pastorale ter je izdatno pregnetena s številnimi pravljičnimi in mitološkimi elementi, bo v Župančičevem prevodu znova ugledala luč sveta novembra v režiji Jerneja Lorencija, tokrat na velikem odru MGL. William Shakespeare naj bi jo napisal okoli leta 1595, njen prvi natis pa je iz kvartne izdaje leta 1600. Četudi naj bi nastanek besedila navdihnila plemiška poroka, si je avtor v njem drznil podvomiti v ljubezensko prisego večne zvestobe. V igri govori o zavestnih in nezavednih vzgibih ljubezni, preučuje razmerje med razumom in nagoni ter išče meje med iluzijo in resničnostjo.
Po uspešni izkušnji koprodukcijske Iliade bodo v MGL zopet združili moči z SNG Drama Ljubljana in Cankarjevim domom. V drugem delu sezone 2016/2017 pripravljajo novo koprodukcijo: konec januarja bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma premiera krstne uprizoritve dramatizacije romana Vojna in mir. K sodelovanju so povabili romunskega režiserja Silvia Purcăreteja, ki je tudi avtor dramatizacije. Vojna in mir (prva knjižna objava 1869) Leva N. Tolstoja je s svojimi impresivnimi tisoč petsto stranmi tako rekoč pojem vsakršne obsežnosti. In čeprav je časovno obdobje, v katerega je umeščeno dogajanje, razmeroma kratko (1805–1812, v epilogu še 1820), je vtis epske širine neizpodbiten. Kljub natančno določenemu zgodovinskemu okviru in kljub opisom realnih dogodkov, podprtih z množico avtentičnega dokumentarnega gradiva, pa Vojna in mir ni le kronika nekega časa, ni zgodovinski roman, temveč je roman o zgodovini ali, natančneje, roman o vprašanju, kdo ustvarja zgodovino ter kakšna je v tem neobvladljivem in neustavljivem toku posameznikova odgovornost.
Mnogo hrupa za nič je ena izmed najbolj slavnih Shakespearovih komedij, ki jo bodo to pot odeli v bolj muzikalno opravo komedijski libretist Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti. Premiero krstne uprizoritve, ki bo nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, načrtujejo konec februarja 2017 na velikem odru.
Sezono na velikem odru bodo aprila 2017 zaključili z Molièrovo komedijo Žlahtni meščan v prevodu Josipa Vidmarja. Molière je znamenitega Žlahtnega meščana ustvaril po naročilu svojega kraljevskega zaščitnika in službodajalca Ludvika XIV. ter ga leta 1670 s svojo gledališko skupino pred njim tudi krstno uprizoril. V živahni komediji s petjem in plesom, za katero je glasbo napisal utemeljitelj francoske nacionalne opere Jean-Baptiste Lully, se je osredotočil na temo napredovanja po družbeni lestvici. Bridko se je ponorčeval iz omejenega in povzpetniškega gospoda Jourdaina, ki mu v življenju sicer prav nič ne manjka, a se sramuje svojih meščanskih korenin in bi se rad za vsako ceno zrinil med aristokrate. Skoraj tri stoletja in pol po nastanku te igre se bomo o tem, kaj vse je človek pripravljen storiti za to, da bi napredoval po družbeni lestvici, spraševali ob sveži interpretaciji ustvarjalne dvojice Žanina Mirčevska – Eduard Miler.
Na Mali sceni bodo uprizorili štiri popolnoma sveža, nova besedila v slovenskem gledališkem prostoru. Tri igre bodo pri nas uprizorjene prvič, pri eni pa gre za krstno uprizoritev. Komedijo Bella figura bodo premierno sicer uprizorili na velikem odru, predstavo pa bodo kasneje igrali na obeh prizoriščih; na velikem odru in Mali sceni MGL. Septembra bo torej luč sveta ugledala prva slovenska uprizoritev komedije sodobne francoske avtorice Yasmine Reza v prevodu Suzane Koncut. Dramatičarka, igralka, romanopiska in scenaristka je zaslovela predvsem s svojimi satiričnimi igrami, v katerih nastopajo predstavniki današnjega zgornjega srednjega razreda. Bella figura je krstno uprizoritev doživela spomladi 2015 v Berlinu v režiji Thomasa Ostermeierja, režijo v MGL pa so zaupali mladi režiserki Mateji Kokol. »Bella figura« je izraz, sposojen iz italijanščine. Imenitno se prilega protagonistom nove igre Yasmine Reza in natančno označuje način življenja določenega sloja današnjih ljudi srednjih let. Vodilo teh ljudi je pokazati se v najlepši in najboljši luči v vseh pogledih. Navzven je vse bleščeče … Kaj vse pa se skriva pod tem okrasjem?
Novembrska novost Male scene je premiera drame Zimski sončev obrat sodobnega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga, ki je eden najprodornejših sodobnih evropskih dramatikov. V Zimskem sončevem obratu, povsem svežem besedilu, ki je nemško praizvedbo doživelo oktobra 2015 v Deutsches Theatru, skozi dekonstrukcijo družinske drame spregovori o kroničnem nezadovoljstvu, apatiji in izgubljenosti našega časa. Ob duhovitih in pronicljivih dialogih iz zraka preži nekaj strašljivega, hkrati pa tudi ogromno nesmislov – vse zelo znano in domače. Prvo slovensko uprizoritev v prevodu Urške Brodar bo režiral mladi Juš Zidar. Predstava bo nastala v koprodukciji s SSG Trst.
Katalonska uspešnica Družinski parlament navdušuje s svežino, živahnostjo, bleščečim humorjem in vsebinsko aktualnostjo. Pred nami je družina z dvema odraščajočima otrokoma. Starša že od nekdaj pedantno skrbita za to, da se vzgoja in sistem organizacije življenja znotraj družine odvijata v skladu z načeli prave demokracije. Imajo svojo ustavo, zakone, določajo proračun, plačujejo davke – skratka, delujejo kot država v malem. Stvari pa se začnejo zapletati, ko se hči nenadoma ne strinja več z ustaljenim sistemom in začne terjati spremembe. Mlada avtorica Cristina Clemente, večkrat nagrajena katalonska dramatičarka, scenaristka in režiserka, je igro Družinski parlament napisala kot rezidentka gledališča Sala Beckett v Barceloni. Komedijo bo po avtoriziranem angleškem prevodu prevedla Alenka Klabus Vesel, slovensko občinstvo pa bo predstavo v režiji Primoža Ekarta gledalo od konca januarja 2017.
Redni repertoar Male scene zaključujejo konec marca 2016 s popolno žanrsko novostjo v slovenskem gledališkem prostoru: gledališko kriminalno serijo v štirih delih z naslovom Motel Vranja vrata, ki si jo bodo gledalci ogledali v štirih zaporednih četrtkih na Mali sceni. Tedenski razmik med eno in drugo epizodo bo omogočal ravno prav napeto, a še vedno kontinuirano spremljanje razvoja vsebine. Režiser Aleksandar Popovski se bo lotil povsem novega in unikatnega uprizoritvenega žanra; gre za izvirni format gledališkega dela, pri katerem se zgledujejo po trenutno cvetočem fenomenu kakovostnih kriminalnih serij: Most, True Detective, Fargo, Happy Valley in Making a Murderer. Ob prenosu v gledališko formo si želijo v žanru, vsebini in načinu prezentacije publiki čim bolj približati format ekranizirane serije, pri čemer spremljanje razvoja nadaljevanke v živo v intimnem prostoru Male scene prinaša dodatne prednosti. Izvirno gledališko serijo Motel Vranja vrata, ki se dogaja v našem okolju in danes, piše pisatelj in režiser Nejc Gazvoda. Občinstvo (imetniki abonmaja Nadaljevanka) v štirih zaporednih tednih spremlja štiri petdesetminutna nadaljevanja, ki si sledijo na isti dan v tednu.
Učna predstava
V MGL so dijakom in profesorjem pripravili že dve uprizoritvi, ki prinašata zgodovinski pregled gledališča od antike do 20. stoletja. Prva je Časovni stroj 2, ki prikazuje razvoj gledališča in literature od starih Grkov do 20. stoletja, druga pa je Kratki kurz zgodovine avantgardne umetnosti/modernizma (ZAUm) in se posveča avantgardnim gibanjem, ki so se utemeljevala prav na uporu zoper realizem. Z učno predstavo o realizmu v umetnosti avtorja Boštjana Tadla Kje je poezija? bodo zapolnili časovno vrzel med obema učnima uprizoritvama. Realizem je namreč trdovratnejši, kot se zdi, saj v gledališču še zmeraj lažje prenašamo dolgočasno realistično igro kot postdramski performativni dogodek, ki se postavlja kot njegov antipod. V čem se torej skriva ta neuničljivi, diskretni šarm realizma? Predstavo bo režiral Daniel Day Škufca.
Knjižnica MGL (urednica Petra Pogorevc)
Decembra 2016 bo izšlo delo Iva Svetine Gledališče Pekarna 1971–1978. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja sta nastali dve eksperimentalni gledališči, EG Glej in Gledališče Pekarna. Prvo so ustanovili režiserji, dramaturgi in igralci, ki so izhajali iz dediščine Odra 57, drugo pa Lado Kralj, ki se je leta 1971 vrnil iz ZDA, kjer je sodeloval z Richardom Schechnerjem, ki je ustanovil The Performance Group. Do leta 1978, ko je Gledališče Pekarna prenehalo z delovanjem, je bilo tu uprizorjenih deset predstav, v glavnem na osnovi besedil domačih avtorjev (Petra Božiča, Matjaža Kocbeka, Denisa Poniža). Od prvotnega obrednega gledališča (Potohodec, Gilgameš, Ali naj te z listjem posujem?) je Gledališče Pekarna raziskovalo v različne smeri (od ludizma do neonaturalizma) ter gostovalo po vsej Jugoslaviji in v tujini (med drugim tudi na gledališkem festivalu v Nancyju). V knjigi Gledališče Pekarna 1971–1978, ki jo je napisal pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina, bomo iz prve roke pregledali zgodovino in osvetlili pomen tega pomembnega eksperimentalnega gledališča.Spremno besedo je h knjigi napisal dr. Lado Kralj.
Aprila 2017 bo predvidoma izšla knjiga Edija Majarona Vera v lutko. »Delo Vera v lutko Edija Majarona lahko beremo vsaj na dva načina: kot zbornik znanstveno-strokovnih člankov s področja lutkovne umetnosti in kot intimno izpoved človeka, ki je svoje življenje posvetil ustvarjanju in razmišljanju o lutkovni umetnosti,« je ob prvi izdaji knjige, ki je izšla leta 2014 v Subotici, v vlogi njenega recenzenta zapisal Tomaž Gubenšek. »Eruditivna razmišljanja o dramaturgiji in zgodovini lutkarstva, s posebnim poudarkom na lutkarstvu v Sloveniji, nam predstavijo najpomembnejše ustvarjalce s tega področja (Klemenčič, Kuret, Pengov idr.) in jih smiselno umestijo v širše umetniške in družbene kontekste. Prav to je ena od odlik tega dela, saj Majaronu uspe skozi strukturirano analizo samoreflektirati procese razvoja lutkarstva; bralca popeljati skozi bogato in vznemirljivo zgodovino, a se istočasno izogniti zgolj pogledu v preteklost; Vera v lutko je sodobno delo, zazrto v prihodnost.« Slovenska izdaja knjige bo izšla v pregledani in dopolnjeni različici, spremno besedo pa bo k njej prispevala animatorka in lutkovna režiserka Martina Maurič Lazar.
Upokojeni člani igralskega ansambla
V sezoni 2016/2017 se od odrskih desk poslavljajo dolgoletni člani igralskega ansambla MGL Jožica Avbelj, Stannia Boninsegna in Janez Starina.