Knjiga Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je prvi reprezentativni izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu v slovenskem jeziku uglednega in svetovno priznanega brechtologa Darka Suvina. V knjigi so zbrani nekateri njegovi najbolj znani in pogosto citirani spisi o Brechtu, od zgodnjih iz 60. in 70. let, ki so izšli v njegovi prelomni knjigi To Brecht and Beyond (1984), do najnovejših, ki jih je objavljal v Brecht Yearbook, New Left Review in drugje. V njih avtor razpravlja o pomembnih Brechtovih dramskih besedilih in ključnih pojmih iz njegovega teoretskega opusa, ki so imeli odločujoč vpliv na gibanja v svetovnem gledališču in dramatiki 20. stoletja.
Izbrane spise odlikuje izjemno poznavanje Brechtovega dela in hkrati prijazen slog pisanja, ki bodo teoretska poslastica za vse, ki bi radi izvedeli (še) kaj več o Bertoltu Brechtu. Avtor je napisal daljše uvodno besedilo o Brechtu posebej za to izdajo, v katerem poudari, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi (ali predvsem) eden največjih pesnikov svojega časa. »Vse, kar je napisal,« pravi Suvin, »je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi – in moji – dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot 'potujitveni učinek ali postopek' (…), s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno.«
Vsa besedila je prevedla dr. Seta Knop, spremno besedo h knjigi pa je prispeval gledališki teoretik in predavatelj zgodovine gledališča na ljubljanski AGRFT dr. Aldo Milohnić.
O avtorju
Darko Suvin se je rodil 19. julija 1930 v Zagrebu, kjer je študiral sprva na tehnični fakulteti, nekoliko pozneje pa še na filozofski fakulteti. V 50. letih je bil eden od urednikov zagrebškega Studentskega lista, sodeloval je v študentskih gledališčih in ves čas pisal gledališke kritike in eseje ter prevajal iz angleščine, eno študijsko leto je študiral na univerzi v Bristolu in leta 1959 postal asistent za teatrologijo na Katedri za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Zagrebu. V 60. letih je nekaj časa študiral na Sorbonni in Yalu, takrat izide njegova prva knjiga Dva vida dramaturgije (1964), ki ji kmalu sledijo Od Lukijana do Lunjika, Dijalektika u teatru, Uvod u Brechta, pozneje pa še številne druge. Leta 1967 se je preselil v ZDA, kjer je krajši čas predaval kot gostujoči profesor na univerzah v Massachusettsu in Indiani, potem pa v Kanado, kjer je od leta 1968 do upokojitve leta 2000 predaval anglistiko in primerjalno književnost na Univerzi McGill v Montrealu (danes je njen zaslužni profesor). Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah in inštitutih v ZDA, Kanadi, Italiji, Nemčiji, Angliji, Avstraliji in drugod po svetu. Suvin je član kanadske akademije znanosti in številnih mednarodnih strokovnih združenj, bil je soustanovitelj in sourednik revije Science Fiction Studies ter urednik revije Literary Research, objavil je več kot dvajset knjig in jih še skoraj toliko uredil in/ali prevedel. Do zdaj je objavil več kot šeststo člankov v najmanj osemdesetih znanstvenih in strokovnih revijah, poleg znanstvenih in strokovnih besedil pa piše tudi poezijo. Od leta 2001 živi s soprogo v mestu Lucca v Italiji, še vedno neutrudno bere in piše ter občasno predava.
Brecht je avtor, o katerem je veliko pisal in predaval, h kateremu se je vedno znova vračal in je vse do danes stalnica v njegovem raziskovanju. Drugo pomembno področje njegovega raziskovanja je teorija znanstvenofantastične literature, ki jo vztrajno razvija že petdeset let.
Suvin je na predstavitvi knjige spregovoril o svojem ukvarjanju z Brechtom. Kot je dejal, je bil Brecht zanj kot še za marsikoga drugega v 50. letih minulega stoletja nekakšna alternativa idejnim režimom. Nekateri so rešitev iskali v konceptih, pri čemer je omenil intelektualce okrog filozofskega časopisa Praxis, Brecht pa je po Suvinovih besedah konceptom dal tudi meso, kar po njegovem mnenju zmore le umetnost.
Brecht je sicer kot pesnik zelo zanemarjen v slovenskem prostoru, je menila prevajalka Seta Knop, ki je Suvinovo delo prevedla iz angleščine, pri čemer si je pomagala z izvirnimi nemškimi izrazi. In ravno to krmarjenje med jezikoma ji je, kot je povedala, povzročalo največ težav.
V poseben izziv ji je bil Brechtov Manifest oziroma njegova prepesnitev prvega poglavja komunističnega Manifesta v heksametrih. Tu ji je na pomoč priskočil pesnik in prevajalec Boris A. Novak. Kot je povedala, je prva različica zvenela bolj starinsko in parodično, a ji je pesnik svetoval, naj to spremeni, saj je želel biti Brecht ob pisanju manifesta zelo aktualen in tudi ni imel v mislih parodije.
Tudi Miklavž Komelj, ki ga je urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc predstavila kot prvega bralca knjige, je poudaril, da je Brecht v slovenski zavesti premalo upoštevan kot pesnik. Spregledan je tudi njegov Manifest, ki je po Komeljevem mnenju zelo zanimiv. Brecht, ki je delo "prepesnil" leta 1945, namreč ni želel enostavne posodobitve dela Karla Marxa in Friedricha Engelsa iz sredine 19. stoletja, kakršna bi bila danes denimo strip. Pač pa je zahteval od bralca intelektualni napor - odtujil ga je iz sedanjosti z namenom, da bi mu delo predstavil prek antično zvenečih verzov, je pojasnil Komelj.
Prav tako prva bralka Svetlana Slapšak je dejala, da se je Brecht zgledoval po rimskih antičnih pisateljih, ki v nasprotju z grškimi intelektualci niso živeli v demokraciji, pač so si kot Brecht želeli sprememb. Obenem je zanje značilno, da poučujejo državljane, jim svetujejo in na njih prenašajo praktična znanja. Tako tudi Brecht prevzame vlogo didaktičena pesnika in s tem, ko izbere rimskega intelektualca, zavzame položaj delavca v kulturi, razmišlja Slapšakova.
Spremno besedo h knjigi je zapisal Aldo Milohnić, ki je na predstavitvi dela spomnil na Suvinova prejšnja referenčna dela, kot so Dva vida dramaturgije, Dijalektika u teatru in Uvod v Brechta. Poudaril je, da je zelo malo Suvinovih del prevedenih v slovenščino.