STA, 1. 3. 2023

V MGL premierno Ibsenova klasika Nora

Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo v petek na velikem odru premierno uprizorilo klasiko norveškega dramatika Henrika Ibsena Nora. Postavitev so zaupali makedonski režiserki Neli Vitošević, ki se je odločila, da besedilo prikaže na preseku med klasičnim in sodobnim. V ospredje je postavila težave petih junakov.
:
:
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je odločitev za "čisto klasiko" v prevodu Darka Čudna utemeljila s tem, da je Nora tudi 140 let po nastanku v svoji osnovi še vedno aktualna, obenem velja za eno najboljših iger vseh časov in za kronsko besedilo feministične zgodbe v dramah. Če se je družbeni kontekst v primerjavi z obdobjem njenega nastanka premaknil drugam, njen psihološki vidik ostaja še vedno sodoben, je povedala na današnji novinarski konferenci.

Ob izbiri tega psihološkega trilerja, kot ga je označila, so se po njenih besedah zavedali, da morajo biti spoštljivi do teksta in hkrati sveži ob njegovem branju. Tudi zato odločitev za makedonsko režiserko, ki ima ob klasični gledališki izobrazbi tudi izkušnje iz kasnejših uprizoritvenih praks, kot je performativni teater.

Na slovenskih odrih je drama doživela že več uprizoritev, vsak gledalec pa do Nore, ki se odloči zapustiti moža in tri otroke, zavzame neko intimno stališče, je prepričana dramaturginja Petra Pogorevc. Po njenih besedah so si zastavili cilj, da bi igro prikazali na mostu med 19. stoletjem in sodobnim časom, s čimer bi se dotaknila tudi mladih gledalcev, ki imajo besedilo na maturi.

Kot je povedala režiserka, je Nora v literaturi zapisana kot simbol ženskega odpora in ženske svobode, poleg Shakespearovega Hamleta pa je drugi najbolj uprizarjan tekst. Vprašanja, ki jih odpira, so zato zelo aktualna, eno od njih je ravno vprašanje svobode. Ob uprizoritvi, za katero je besedilo mestoma priredila in ga ob tem še glasbeno opremila, se ji je med drugim izkristalizirala teza, da je individualna svoboda nekaj, kar je bistveno za vsako družbo, a proces do tega je zelo travmatičen, travm pa čas ne izbriše, ampak ostanejo v kolektivni zavesti.

Po njeni oceni je Nora lahko danes sleherni človek, ki v času kapitalistične družbe lahko izgubi stik sam s seboj, obenem odpira tudi eksistencialistična vprašanja, ki so prav tako del kapitalizma. S svojim videnjem je besedilo želela prikazati kot nekaj univerzalnega. Kot je še pojasnila, je igro postavila v postdramsko strukturo, pri tem je sledila rafiniranemu, minimalističnemu pristopu z veliko čustvi, v središču pa so težave samih likov.

Glavno junakinjo predstave bo odigrala Ajda Smrekar, ki je stavila na največjo možno iskrenost. Po njenem mnenju se premalo govori o razlogih, zakaj se nekdo odloči za takšen korak kot Nora. Zdi se ji, da bo drama večno aktualna, saj se je tudi za pravice, bodisi človekove ali pravice žensk, treba boriti vedno znova.

Njenega moža Helmerja bo odigral Matej Puc, ki je povedal, da mu je predstava sprožila več vprašanj kot odgovorov tako glede partnerskih odnosov kot glede tega, kje so meje svobode. Ostale tri vloge na sceni Urše Vidic in v kostumih Tine Bonča so zasedli Jernej Gašperin, Nina Rakovec in Jurij Drevenšek kot gost.

MGL, Nora, Nela Vitošević, Henrik Ibsen

Povezani dogodki

Katja Gorečan, 3. 3. 2023
Človek Nora