STA, 6. 3. 2017

V MGL premiera moldavske zgodbe o zapuščenih otrocih

V Studiu ljubljanskega MGL bo v sredo krstno uprizoritev doživela dramatizacija romana Kinderland moldavske avtorice Liliane Corobca. Daniel Day Škufca, ki je predstavo o treh zapuščenih otrocih režiral, meni, da je tema "tudi naša": "Pretresljivo je, da nam ta svet ni tako tuj, kot bi si želeli. Zlorabe, neadekvatni starši, manko staršev,..."
:
:
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

Corobca, ki si je z odlomkom iz romana leta 2014 prislužila kristal Vilenice, v Kinderlandu spregovori o treh otrocih z moldavskega podeželja, ki so jih starši v iskanju boljše prihodnosti v tujini pustili doma.

Dvanajstletna Cristina mora tako postati mama svojima mlajšima bratoma. Kot so zapisali v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), dramatizacija, ki jo je pripravil Andrej Jaklič, sledi toku romana.

S prilagajanjem pravilom igre pa vzpostavi "zanimivo odrsko zgodbo o treh otrocih, ki v vlogah odraslih delijo vsakdanje radosti in skrbi, skrbijo en za drugega, premoščajo pasti odraščanja in hrepenijo po vrnitvi svojih staršev".

V branjih se je znotraj teksta začela pojavljati neka čudna lepota, je povedal Jaklič: "Prostori oziroma oaze miru znotraj pekla, ki ga ti mladi ljudje preživljajo, da se prebijejo iz dneva v dan."

V gledališču so Jaklič, Škufca, dramaturginja Petra Pogorevc ter igralci Ana Dolinar Horvat, Žan Perko kot gost in Timon Šturbej iz AGRFT, ustvarili predstavo o zgodbi, ki je v svojem bistvu "zelo močna". "Otroška osamljenost, hrepenenje, odtujenost od staršev, varnosti, ljubezni,... Ko sem prebral zgodbo, sem prepoznal tudi sebe, odtenke, obrise spominov," je pojasnil Škufca.

Situacija v morda najrevnejši evropski državi je radikalizirana, zato so ustvarjalci iskali ravnovesje, kako zgodbo legitimno predstaviti.

Da so se lahko potopili v ta svet, jim je po besedah Petre Pogorevc pomagal tudi Aleš Mustar, ki je Corobcin roman leta 2015 prevedel v slovenščino in dramaturginji pomagal stopiti v stik z avtorico.

Priprave na predstavo so trajale zelo dolgo, kar je na trenutke jezilo direktorico MGL Barbaro Hieng Samobor, ki pa pravi, da se je na koncu čakanje izplačalo, "da predstava ni zgolj uprizarjanje... ampak dejansko nekaj, kar je nekdo napisal, precejeno čez spominske asociativne in čustvene kanale vseh avtorjev".

Pri ustvarjanju so poleg omenjenih sodelovali še scenografka Eva Brvar Ravnikar, kostumografka Sara Smrajc Žnidaračič, avtor glasbe Laren Polič Zdravič, lektor Martin Vrtačnik ter oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik.

Povezani dogodki