Ljubiteljsko gledališče je v zgodovini večkrat odigralo vlogo prostora, kjer se dogajajo gledališke spremembe. Naj je šlo za zametke profesionalnega gledališča pri nas (Dramatično društvo), za alternativne gledališke skupine (denimo Living Theatre, pri nas Gledališče Pupilije Ferkeverk, EG Glej, Pekarna) ali pa za uveljavitev sodobnega plesa, so zapisali v inštitutu.

Čeprav vzpon prekariata danes ponovno odpira vprašanja različnih možnosti profesionalnega in polprofesionalnega delovanja v kulturi, ostaja ljubiteljsko gledališče redko predmet znanstvenega zanimanja. Pričujoči simpozij bo skušal zapolniti prav to vrzel, napovedujejo organizatorji.

Poleg zgodovinske vloge bo pogledal na aktualno podobo nekaterih gledaliških pojavov, kot so gledališče zatiranih, Škofjeloški pasijon, Čufarjevi dnevi, otroške skupine, ter iskal vzporednice z ljubiteljskim gledališčem v državah, kot so Danska, Estonija, Malta, Madžarska, Nizozemska, Švica in Velika Britanija.

Mednarodni znanstveni simpozij, ki bo potekal v slovenščini in angleščini, bo odprl prispevek Tomaža Toporišiča Med zapeljevanjem in sumničavostjo eksperimentalnega, ljubiteljskega in profesionalnega. Svoje referate bodo predstavili še Barbara Orel, Ana Kocjančič, Ana Vrtovec Beno, Barbara Polajnar, Tomaž Krpič, Kaja Novosel, Manica Maver in Aldo Milohnić, med tujimi gosti pa Quirijn L. van den Hoogen iz Nizozemske, Louise Ejgod Hansen iz Danske in Attila Szabo iz Madžarske.

Simpozij bo v soboto dopolnila okrogla miza z naslovom Ljubiteljsko gledališče in njegova vloga danes, na kateri bodo sodelovali Barbara Orel, Marko Bratuš, Aleksandra Kmetič in Peter Militarev, vodil pa jo bo Matjaž Šmalc.

Simpozij pripravlja Slogi v sodelovanju z raziskovalno skupino AGRFT Amfiteatrom, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in mednarodno raziskovalno skupino STEP (Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov).