Po besedah Petre Pogorevc, gre za Nušićevo zadnjo igro, napisano leta 1937, že naslednje leto pa je na slovenskem odru doživela uprizoritvi v Ljubljani in Mariboru ter bila nato redno na repertoarjih gledališč do začetka 70. let minulega stoletja.
"Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega? To vprašanje povzema usodo protagonista igre Pavleta Marića: ko se po daljši odsotnosti vrne v domače okolje, šokiran odkrije, da je izgubil vse - ženo, dom, premoženje in celo svoje znanstveno delo. Vse našteto so si prilastili njegovi zakoniti in manj zakoniti 'dediči', ki imajo skupen interes: njegovo materialno in simbolno imetje obdržati. Odločijo se, da si pri uresničitvi tega cilja ne bodo dopustili sočutja: če se bo pokojnik želel vrniti med žive, ga bodo s skupnimi močmi razglasili za norca ali zločinca," so predstavo opisali v gledališču.
Po besedah Pogorevc predstava Pokojnik govori o stvareh, ki so značilne za kapitalizem in vključuje različne vrste pohlepa, povzpetništva, grabežljivosti in dvoličnosti, ki jih kapitalistični sistem generira. "V tem smislu je izredno aktualna za današnji čas, nismo imeli nobenih težav prepoznavati kultur sveta, v katerem živimo in smo jih tudi vestno podčrtavali," je dodala.
Edina plast besedila, ki jih je zmotila, je, kako pelje linijo z ženskami, je povedala in pojasnila, da so mnogi pisci tistega časa ženskam posvečali bistveno manj pozornosti, zato so ta del predstave poskušali na novo premisliti in dati tem ženskam glas "v tem smislu, da če že nimajo besede, naj pa vsaj povedo, da se tega zavedajo in da jim to ni všeč".
Kot je dodal hrvaški režiser Plazibat, družba kot družbeni, moralni in politični horizont ostaja v istih obrisih, kot je pisal Nušić. Pogovarjali so se o današnji družbi, po drugi strani "pa smo pozabili, da delamo komedijo in smo morali ti dve zadevi nekako uskladiti".
"Pokojnika danes lahko beremo kot priročnik avtokratskih režimov za ravnanje s poštenimi ljudmi, ki se jim še upajo zoperstaviti. V tem smislu drama pomeni svarilo in izziv: svarilo družbi, v kateri sta krivica in korupcija postali osnovno načelo, in izziv, da v takšni družbi etično vzdržimo," so besede režiserja povzeli na spletni strani gledališča.
Doslej je režiral več kot 30 dramskih besedil v gledališčih na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, poleg tega pa tudi kratki film Stage Solo vol. 1 in dialoge v animiranih filmih. Za svoje delo je prejel več uglednih nagrad, med njimi je nagrada za najboljšo režijo za Ukročeno trmoglavko Williama Shakespeara na Gavellovih večerih v Zagrebu. Plazibat režira tako dramska besedila avtorjev iz zakladnice svetovne klasike, kot so Evripid, Shakespeare, Čehov in Wilde, kot tudi igre sodobnih avtorjev.
V Pokojniku nastopajo Branko Jordan, Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Mila Peršin iz ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), Tomo Tomšič, Gal Oblak kot gost, Gašper Jarni, Gaber K. Trseglav, Filip Žunić z AGRFT, Nika Manevski kot gostja in Robert Kladnik z AGRFT.
Za likovno podobo so poskrbeli scenografka Urša Vidic, kostumografka Tina Bonča in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Jezikovna in zvočna kulisa predstave v prevodu Mileta Klopčiča so delo prirejevalke prevoda in lektorice Maje Cerar, avtorja glasbe Larna Poliča Zdraviča ter oblikovalca zvoka Saša Dragaša.