Pri predstavi gre za konfrontacije zavest - podzavest, sanje - budnost, pravljica - nepravljica, ljubezen - neljubezen, oboževanje - mržnja, uresničljivo - neuresničljivo, fantazija - stvarnost, je bistvo predstave na današnji tiskovni konferenci povzela Barbara Hieng Samobor.
Po njenem mnenju predstava odpira nekaj bistvenih vprašanj o tem, ali smo danes, v 21. stoletju, svobodnejši, bolj suvereni ali v kakršnem koli smislu srečnejši, problematizira pa tudi tudi pojem osamljenosti.
Vloge Shakespearovih junakov in junakinj, ki tavajo po atenskem gozdu v času prvomajskih praznovanj ter tik pred poroko kneza Tezeja in Hipolite, bodo odigrali Primož Pirnat, Jette Ostan Vejrup, Robert Korošec k.g., Matej Puc, Jana Zupančič in Ajda Smrekar, ki prek improvizacije predstavi dodajajo vsak svoj avtorski prispevek.
Režiser Lorenci vidi Shakespeara predvsem kot "človeka teatra", mojstra gledališkega mišljenja, v smislu nečesa, kar je zelo težko usvojiti oz. česar se je skoraj nemogoče naučiti. V tem smislu gre po njegovih besedah pri predstavi za gledališče kot priložnost za neko intenzivno izkušnjo vseh vpletenih. Pri Shakespearu se mu zdi tudi bistveno, da se je "zavedal kompleksnosti ljubezni."
Scensko dogajanje je režiser v sodelovanju s scenografom Brankom Hojnikom iz eksterierja prestavil v interier, kar Barbara Hieng Samobor vidi kot bistveni premik. Hojnik, ki ga v zadnjem času zanima predvsem vpliv gledališke arhitekture, neobaročnega odra na uprizoritve in same dramatike, se je odločil za baročno obliko gledališča, sceno per angolo, ki je v enem obdobju prinesla spektakelsko sceno, v kasnejšem obdobju pa na oder postavljala zelo poudarjeno arhitekturo, ki je bila zelo monumentalna in statična. V predstavi prostor ni uporabljen na pričakovan način oz. je lahko popolnoma ignoriran, je povedal.
Jezikovni aspekt igre je predstavila lektorica Maja Cerar, ki je imela precej specifično nalogo, saj predstava združuje vrstice iz prevoda Shakespearove komedije in besedilo, ki je nastalo prek improvizacije kot avtorski prispevek posameznega igralca. Po njenih besedah je jezik predstave pogovorni jezik, ki je zelo sodoben, naraven, organski.
Vsebinsko pa jezik zaznamujejo slogovne značilnosti ljudskega, ustnega slovstva, kot so pomanjševalnice, ponavljanje, mnogovezje, pretiravanje, primere, ukrasni pridevki. Besedilo tako deluje spontano, zelo živo, ne daje vtisa arhaičnega jezika, kljub temu, da ima tudi značilnosti srednjeveškega slovstva, meni lektorica.
Predstava, ki je označena kot komedija in drama hkrati, poteka v dveh dejanjih. Njena uprizoritev je bila sprva načrtovana v lanski sezoni. Dramaturg je bil Matic Starina, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe je Branko Rožman.