Vaje za uprizoritev so potekale v sezoni 2020/2021, ki jo je zaznamovala epidemija covida-19, zato slavnostne premiere še ni bilo. Direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor se je odločila, da jo uvrsti v spored, zato je zasedba z nekaj obnovitvenimi vajami obudila uprizoritev, ki bo tako slavnostno premiero doživela drevi, so zapisali v MGL.

Dramo, ki govori o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga ter o razmerju med resničnostjo in resnico, je Viripajev, najpomembnejši predstavnik nove, družbeno in socialno kritične generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev, napisal v šestih mesecih leta 2014 po naročilu berlinskega Deutsches Theatra. Kot so zapisali v MGL, je dramatik leto pozneje besedilo, nezadovoljen z nemško krstno izvedbo, zrežiral sam v loškem Teatru Powszechny.

Besedilo drame je v slovenščino prevedla Tatjana Stanič, dramaturginja je bila Eva Mahkovic. Kot je povedala na nedavni novinarski konferenci, je to že njeno tretje srečanje z ruskim dramatikom v vlogi dramaturgije. Čeprav so avtorjevi teksti po vsebini zelo različni med seboj, pa avtor v vse vplete izbrane like, ki v nasprotju z drugimi, ki se ukvarjajo z banalnostmi, iščejo nek globlji smisel, višjo silo oz. Boga.

Protagonisti predstave so mladi posamezniki, stari med 27 in 33 let, oziroma dva para. Starejšega sestavljata Jernej Gašperin (Charlie) in Nina Rakovec (Monika), mlajšega pa Matic Lukšič (Kristof) in Klara Kuk k. g. (Amy). Charlie je Američan, Monika Poljakinja, Kristof Poljak, Amy pa srbska emigrantka. Po besedah Barbare Hieng Samobor predstava govori o migracijah, ki pa niso zgolj telesne, pač pa tudi duhovne.