Aldo Kumar danes nedvomno velja za enega najbolj priljubljenih in največkrat izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev, ki s svojim opusom predstavlja ključni del sodobne glasbene literature. Svojo glasbeno ustvarjalnost je razširil na številna področja, od filma in gledališča do najrazličnejših uglasbitev slovenskih literarnih umetnikov ter koncertov vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, piše v obrazložitvi nagrade.
Skladateljev opus obsega simfonična dela, kantate, samospeve, komorna dela, izvirno glasbo za gledališke predstave in filme ter multimedijske projekte, so našteli v komisiji in opozorili tudi na njegov obsežen opus zborovske glasbe, "s katero je dosegel skoraj vsak kotiček Slovenije", ter na pedagoško delo, ki ga opravlja kot redni profesor za glasbo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Kumarjeva simfonična dela so na programih domačih in tujih orkestrov. Ob praznovanju njegove 70-letnice so v Kopru izvedli njegovo Istralijo za orkester, na Dnevnih slovenske glasbe pa skladbo Strastra za orkester in orgle. Glasbena revija Primorska poje mu je posvetila koncerte, na katerih 3500 pevcev izvaja skladbe iz njegovega širokega zborovskega opusa. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Kozinovo (2021), nagrado Prešernovega sklada (2010), tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo (2003, 2004, 2005), Sterijino nagrado za gledališko glasbo (1987) in nagrado Zlata ptica (1984), so spomnili v obrazložitvi.
Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Ustvarjanja v gledališču se, kot piše v obrazložitvi nagrade, loteva izrazito snovalno, v zadnjem času pa se še posebej osredotoča na dokumentarno gledališče. Lani je v programu Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana ter koprodukciji festivala Mesto žensk (so)ustvarila in režirala odmeven projekt Spolna vzgoja II, ki je na Tednu slovenske drame prejel nagrado občinstva in posebno nagrado žirije.
Gledališka in filmska igralka, pesnica, pripovedovalka, performerka in pevka Anja Novak je že desetletje razpeta med številna področja in je za svoje delo prejela vrsto priznanj, od študentskih Prešernovih nagrad za avtorski projekt - magistrsko predstavo Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev in za predstavo 1981, vesne za vlogo Jasne v filmu Prespana pomlad, Borštnikove nagrade za mlado igralko do Grumove za dramski prvenec Tekst telesa, so zapisali v obrazložitvi. Opozorili so še na dve vlogi zadnjih let: Paulo v Ljubimkah v režiji Nine Ramšak Marković ter Harper Pitt v Angelih v Ameriki iste režiserke. Je tudi avtorica pesniške zbirke Rane rane.
Vizualna umetnica in scenografka Urša Vidic je začela kmalu po vstopu v profesionalni svet razstavljati, zlasti v tandemu z umetnico Meto Grgurevič. Po letu 2010 je sprva kot asistentka Branka Hojnika, nato pa samostojno vstopila v svet gledališke scenografije. V njenem dosedanjem opusu je več kot 60 scenografij. Nepogrešljiva je kot sodelavka vseh osrednjih ljubljanskih gledališč. V obrazložitvi so opozorili na vrsto gledaliških predstav v zadnjih dveh letih, pri čemer so izpostavili Mrakijado v režiji Nine Rajić Kranjac ter Angele v Ameriki, ter na sodelovanje pri skupinski razstavi So_OBSTOJ v Mestni galeriji Ljubljana.
Župančičevo nagrado podeljujejo umetnikom, ki ustvarjajo v Ljubljani, in sicer vsako leto po eno nagrado za življenjsko delo ter tri za stvaritve zadnjih dveh let. Lani je nagrado za življenjsko delo prejel Ranko Novak.