Kot je na novinarski konferenci povedala Barbara Hieng Samobor, bi se naslov komedije, ki bo odprla novo sezono MGL, v dobesednem prevodu glasil Mi smo ta novi. Čeprav je v samem besedilu večkrat omenjena ta besedna zveza, so se odločili za naslov, ki je bolj splošen.
Osnovna zgodba predstave je precej enostavna, čeprav obenem nenavadna. Anne, Johannes in Eddi so si v študentskih letih delili stanovanje, pozneje v življenju pa so se njihove poti razšle. Na stara leta spet navežejo stike in se odločijo ponovno zaživeti skupaj. Vsi trije so samski in pogrešajo družbo, pa tudi z denarjem so kot upokojenci bolj na tesnem, zato jim bo delitev stroškov prišla prav. Vselijo se v novo stanovanje, razigrani obujajo spomine na burno mladost, pijejo, kadijo, živahno razpravljajo in navijajo glasbo pozno v noč.
A njihovo veselje ne traja dolgo. V stanovanju pod njimi namreč živijo trije resnobni študenti, ki so ravno sredi izpitnega obdobja in jim gredo ostareli žurerji močno na živce. Od novih stanovalcev ne pričakujejo samo, da ne bodo kalili miru, ampak od njih odločno zahtevajo tudi, da se držijo hišnega reda in prevzamejo nekatere dolžnosti, so vsebino predstave povzeli v gledališču.
Komedija je naprej zaživela kot film, pozneje pa je Westhoff napisal še gledališko priredbo. Dramaturginja ljubljanske postavitve je Alenka Klabus Vesel, ki je povedala, da je gledališka predloga nekoliko okleščena, dodatno vlogo v njej pa ima ena izmed igralk - Nataša Tič Ralijan, ki je nekakšna komentatorka dogajanja.
Po režiserkinih besedah je tekst "enostaven, ni pa prazen". Med drugim kaže na pogum starejših, ki pri več kot 60 letih odprejo novo poglavje in sporočajo, da ni nikoli prepozno za spremembe. Barbara Hieng Samobor je dodala, da so odrasli predstavljeni kot posamezniki, ki si želijo znova ujeti mladost, obenem pa imajo predzgodbe, medtem ko so mladi kot otroci oz. nepopisani listi papirja.
Besedilo je prevedla Anja Naglič, ki je povedala, da je bil v izvirniku uporabljen splošno pogovorni jezik, zato je predlagala, da bi vseeno ločili govora različnih generacij in s tem igro naredili bolj živo.
Starejšo trojico v komediji poleg Nataše Tič Ralijan upodabljata še Jožef Ropoša in Tomo Tomšič. V vlogah študentov pa nastopajo Veronika Železnik k. g., Kaja Petrovič (AGRFT) in Nejc Jezernik k. g.
Nataša Tič Ralijan je poudarila, da jo je predstava kljub navidezni lahkotnosti obogatila, Ropoša se je pošalil, da so imeli starejši igralci fizično zahtevnejše delo, Tomšič pa je dejal, da je imel v začetku nekaj preglavic, kako upodobiti precej starejši lik.
Veronika Železnik je menila, da predstava zelo dobro predstavi razlike med starejšo in mlajšo generacijo, za katero je bolj značilen individualizem, manj pa povezovanje. Mladi svobodo po njenih besedah pogosto doživljajo "kot svobodo od nečesa, čeprav je prava svoboda v tem, da si svoboden ob nekomu ali s skupnostjo", je pojasnila. Na pomen skupnosti je opozoril tudi Nejc Jezernik, ki je menil, da njegov lik ob drugih ugotovi, da jih potrebuje. Kaja Petrovič pa je omenila, da je v besedilu prepoznala agresijo, paniko in nemoč, ki jih večkrat opazi tudi pri svojih sodobnikih.
Za sceno predstave je poskrbel Darjan Mihajlović Cerar, kostumograf je Matic Hrovat.
Prevod podpisuje Anja Naglič, dramaturginja je Alenka Klabus Vesel, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, kostumograf Matic Hrovat, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos.