Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala režiserka, je drama o Nori, ki se odloči zapustiti moža in tri otroke, v literaturi zapisana kot simbol ženskega odpora in ženske svobode, poleg Shakespearovega Hamleta pa tudi kot drugi najbolj uprizarjan tekst.
Vprašanja, ki jih odpira, so po njeni oceni še vedno zelo aktualna, eno od njih je ravno vprašanje svobode. Ob uprizoritvi, za katero je besedilo mestoma priredila in ga ob tem še glasbeno opremila, se ji je med drugim izkristalizirala teza, da je individualna svoboda nekaj, kar je bistveno za vsako družbo, a proces do tega je zelo travmatičen, travm pa čas ne izbriše, ampak ostanejo v kolektivni zavesti.
Po oceni režiserke je Nora lahko danes sleherni človek, ki v času kapitalistične družbe izgubi stik sam s seboj, obenem odpira tudi eksistencialistična vprašanja, ki so prav tako del kapitalizma. S svojim videnjem je besedilo želela prikazati kot nekaj univerzalnega. Kot je še pojasnila, je igro postavila v postdramsko strukturo, pri tem je sledila rafiniranemu, minimalističnemu pristopu z veliko čustvi, v središču pa so težave samih likov.
Za makedonsko režiserko so se v MGL odločili, ker ima ob klasični gledališki izobrazbi tudi izkušnje iz kasnejših uprizoritvenih praks, kot je performativni teater. Ob izbiri tega teksta, ki je tudi eno od maturitetnih besedil, so se namreč po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor zavedali, da morajo biti tako spoštljivi kot hkrati sveži ob njegovem branju.
"Ibsenova Nora, ki jo na svetovnih odrih redno uprizarjajo že od njene krstne uprizoritve v Kraljevem gledališču v Koebenhavnu leta 1879, je obveljala za delo, ki radikalno prelamlja s tradicionalnim pogledom na zakon in družino. Konec drame, v katerem spodaj zaloputnejo vrata, žena in mati pa zapusti moža in tri otroke, da bi našla sebe kot človeka, je ob nastanku povzročil nezaslišan škandal. Toda čeprav je Nora v naši zavesti prva feministka, ki se z odra bori za pravice vseh žensk, se v ozadju nastanka njenega lika skriva zgodba o zlorabi, ki ni nič manj bridka in streznjujoča kot resnice, s katerimi pred odhodom postreže svojemu možu," je v gledališkem listu zapisala dramaturginja predstave Petra Pogorevc.
Glavno junakinjo bo odigrala Ajda Smrekar, njenega moža pa Matej Puc. Ostale tri vloge na sceni Urše Vidic in v kostumih Tine Bonča so zasedli Jernej Gašperin, Nina Rakovec in Jurij Drevenšek kot gost. Svetlobo je oblikoval Boštjan Kos, za oblikovanje zvoka je poskrbel Gašper Zidanič.