Na razstavi sta prvič predstavljena tudi mozaik s črno-belo geometrijsko zasnovo ter mozaik s skrivnostnimi črkami, katerih pomen za zdaj ostaja nepojasnjen.
Kot je na novinarski konferenci povedala vodja arheoloških izkopavanj in avtorica razstave Maja Lavrič iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), segajo najstarejše plasti v čas pred nastankom Emone, ko so prostor uporabljali rimski vojaki. Večje obnove stanovanjskih delov s pripadajočo infrastrukturo so kazale na razcvet v sredini 1. stoletja in 2. stoletju, z veliko prenovo v 4. stoletju. Med odkritim gradivom so bile bogate drobne najdbe, skupna teža celotnega gradiva z gradbenim materialom pa je enajst ton.
Izkopavanja so po njenih besedah zajela območje velikosti 1410 kvadratnih metrov znotraj obzidja rimske kolonije Emone, v njenem severozahodnem delu. Raziskave so bile osredotočene na insulo XXXVIII ob Erjavčevi in Slovenski cesti, ob Igriški ulici pa je bil raziskan pas rimske ceste A (kardo A), insule XXXVII in rimske ceste J (dekuman J) s pripadajočo kloako in insulo XVIII.
Rezultati izkopavanj so presegli pričakovanja, saj so bile arheološke ostaline od globine od 70 centimetrov do 3,3 metra zelo dobro ohranjene. Kot je poudarila, so arheološke raziskave prinesle izjemne podatke o življenju v rimskem mestnem središču, stavbnem razvoju, stavbni in bivalni kulturi ter materialni kulturi rimskega vsakdana.
Mozaika je predstavila vodja konservatorsko-restavratorskih del Jelka Kuret iz Restavratorskega centra ZVKDS. Črno-beli mozaik datira v 4. stoletje in je krasil tla v stanovanjskem delu insule XXXVIII, v prostoru velikosti 3,8 krat 3,4 metra.
Večji del mozaika je bil že v preteklosti uničen, od celote je ostalo 13 različno velikih fragmentov, ki so jih dvignili novembra 2023. Pri tem jim je po besedah Jelke Kuret veliko težav povzročalo nestabilno vreme in nizke temperature, težavo je predstavljala tudi krhkost črnih mozaičnih kock. Veliko jih je bilo razplastenih ali popolnoma razpadlih. Ker so bili fragmenti že pred dvigom deformirani zaradi posedanja terena skozi stoletja, so se odločili, da jih ne bodo ravnali in vračali v prvotno ravno pozicijo, saj bi s tem povzročili dodatne poškodbe. Fragmente so prezentirali na treh ločenih nosilcih, od katerih sta dva predstavljena na razstavi, videti pa je mogoče tudi rekonstrukcijo celotnega mozaika.
Posebnost pa je mozaik, ki prikazuje skrivnostne črke, katerih pomen za zdaj ostaja nepojasnjen. Odkrit je bil v insuli XVIII in sodi v prvo polovico 1. stoletja. Prostor je bil nekoč utrjen z glinenim meljem, v katerega so nato vtisnili mozaične kocke iz različnih kamnin in iz žgane gline ter z njimi oblikovali črke C, I in P.
Po besedah kustosinje razstave Bernarde Županek iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane so v muzeju arheološka izkopavanja ob Drami spremljali od vsega začetka, saj so tudi prevzeli skrb za primarno obdelavo gradiva in konservacijo. Kot je poudarila, sta jih bogastvo in raznolikost najdb navdušila, še posebej najdba oljenke z gledališko masko na mestu, ki verjetno sodi v 2. stoletje.