Pesniško delo Gluha republika Ilye Kaminskega, ki združuje 57 samostojnih, a v pripoved povezanih pesmi, je prevedel Zdravko Duša. Režiser Jus je želel poezijo v polni meri ohraniti na odru. "Pesniška zbirka je zelo intimistična, rahla, hkrati pa tudi močna in trda. Želel pa sem jo narediti bolj v kabarejsko - pripovedovalski obliki," je povedal. Zato je povabil k sodelovanju igralca in glasbenika Jureta Ivanušiča ter izkušeno lutkovno animatorko Metko Jurc. Avtorica vizualne podobe lutk, scene in kostumov je Barbara Stupica.

Protagonisti v zgodbi so lutkarji. "Oni so pravzaprav edini, ki se upajo upreti vojakom. Umetniki torej tvegajo svoja življenja, da se ohranja v državi občutek, da so še ljudje, ki hočejo živeti svobodno in se borijo za to," je še povedal režiser. Pomembna tema je gluhost. Kaminsky je pri štirih letih skoraj popolnoma oglušel. Z družino je takrat živel v Sovjetski zvezi, v Odesi, v njegovih najstniških letih pa so se preselili v ZDA.

Pesniška zbirka je po besedah režiserja Jusa tudi kritika zahodnega sveta. "Predstava govori o vojni, okupaciji, življenju do konca okupacije in nas samih, ki to spremljamo od daleč, iz varnih naslonjačev," je dodal.

Sam Kaminsky poudarja preživetje ljubezni. "Med vojno, kot na primer zdaj v Ukrajini, in tudi v zgodbi pričujoče zbirke se ljudje poročajo in imajo otroke kljub bombardiranju in ubijanju. So zgled, kako človekov duh preživi, kako preživi človekova zmožnost ljubiti - vsemu navkljub, tudi grozljivim razmeram," je zapisal v predgovoru pesniške zbirke.