"Madama Butterfly velja za Puccinijevo najljubšo stvaritev, ob snovanju partiture pa je eden najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev, ki je s svojim ustvarjalnim delom zaznamoval repertoarje opernih hiš vse do danes, razvil svoj glasbeni slog, ki prepričljivo združuje dramatično silovitost orkestra in emfatični naboj človeškega glasu, pri tem pa fasciniral z mojstrskim podajanjem eksotičnega okolja," ob tem izpostavljajo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Med slovenskim občinstvom je ta opera, ki govori o ljubezni prevarane gejše Čočo san, zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev. V Mariboru se je doslej zvrstilo osem produkcij, zadnja je bila v sezoni 2008/2009.
Pod režijo tokratne uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo med drugim pozna po režijah Verdijevih oper Aida in Moč usode ter Gounodevega Fausta.
Dirigent je Stefano Romani, ki je v mariborski operi že dirigiral Verdijev Nabucco. Scenograf je Nicolas Boni, kostumograf Luca Dall'Alpi, oblikovalec luči Bruno Ciulli.
V naslovni vlogi bosta nastopili sopranistki Rebeka Lokar in Sabina Cvilak, kot ameriški poročnik Pinkerton tenorista Renzo Zulian in Martin Sušnik. V ostalih vlogah bodo Irena Petkova, Jaki Jurgec, Dušan Topolovec, Bogdan Stopar, Tomaž Planinc, Alfonz Kodrič, Jernej Luketič, Klavdija Kuzkin, Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Dada Kladenik in Lucija Krašovec.
Med nepogrešljivimi glasbeni izvajalci operne mojstrovine sta tudi Simfonični orkester SNG Maribor in Zbor Opere SNG Maribor, ki se jima pridružuje še Baletni ansambel SNG Maribor.
Praizvedba opere Madama Butterfly je bila februarja 1904 v milanski Scali. Zgodba o gejši Čočo san, ki se pred poroko z ameriškim mornariškim poročnikom Pinkertonom odreče svoji veri in prevzame zahodne običaje, po treh letih njegove odsotnosti pa spozna, da se je poročil z Američanko, kar tragično zapečati življenje Japonke, sodi med Puccinijeva najtehtnejša glasbeno gledališka dela.
"Skladatelj se je v pretresljivi 'glasbeni drami' oziroma 'japonski tragediji', kot je sam poimenoval svoje delo, osredotočil predvsem na izdelavo glavnega ženskega lika, ki ga je mojstrsko zasnoval do najmanjše podrobnosti, in tako najpopolnejše predstavil njen psihološki svet," še izpostavljajo v SNG Maribor.