Ekipa uprizoritve je za izhodiščno besedilo vzela manj znano komedijo starogrškega komediografa Aristofana, ki ga pogosto opisujejo kot "učitelja demokracije", saj je bila njegova kritična komedijska ost uperjena v javno, politično življenje polisa.
"Osnovni motiv komedijskega dogajanja je odločitev glavne junakinje Praksagore, ki težko prenaša 'vse težave sveta, ki si vedno izbira slabe voditelje', zato sklene, da skupaj z drugimi v moške preoblečenimi Atenkami zasede parlament in z glasovanjem doseže, da bo oblast uradno predana ženskam, da bi popravile obupno stanje, saj je v državi vedno več revščine, neenakosti in krivic," sporočajo iz SNG Maribor.
Režiser Juš Zidar, ki k uprizoritvam pristopa avtorsko inovativno in z osebnim uprizoritvenim stališčem, pravi, da Aristofanova igra ponuja možnost za družbenokritične zaostritve fabule v subverzivno katarzo.
"Ideja je utopična in je do nje zlahka zavzeti popolnoma cinični odnos. Težje je verjeti v nekaj, kar odgovornost prelaga z represivnih vzvodov moči na etiko posameznika in njegovo vero v družbeno. Morda je enako utopično danes verjeti v demilitarizacijo sveta, redistribucijo globalnega bogastva, socialno državo, egalitarnost, neposredno demokracijo, univerzalni temeljni dohodek (...) pa vendar sam raje zberem slednje, kot pa si zatiskam oči pred družbeno neenakostjo in eksploatacijo tretjega sveta za blaginjo zahoda," je povedal v intervjuju za gledališki list.
Za izhodišče so uporabili nov prevod Maje Sunčič, ki je grško komedijo naslovila Parlamentarke. "Vprašanje, ki se zastavlja ob sodobnem raziskovanju besedila, kot so Parlamentarke, ne meri na perspektivo, kdo oblast prevzema, ampak s katerim sistemom želi ta nova oblast opraviti. Aristofan tu opravi predvidljivo delo in na nobeni točki ne promovira spremembe sistema, ampak samo spremembo vladajočega. Trdi torej, da je v človeški naravi prav to: nezmožnost spremembe političnega sistema, ne glede na to, kdo ga prevzame," izpostavlja dramaturginja Maša Pelko.
Igrajo Nataša Matjašec Rošker, Ksenija Mišič, Maša Žilavec, Irena Varga, Liza Marijina, Minca Lorenci, Petja Labović, Blaž Dolenc in Vojko Belšak.
Scenograf je Dorian Šilec Petek, kostumografinja Mia Popovska, skladatelj Marjan Nečak, koreografinja Rosana Hribar, lektorica Mojca Marič, oblikovalec svetlobe Lev Predan Kowarski.