Projekt v režijski strategiji pokaže, kako narediti ogljično nevtralno in samozadostno uprizoritev. "Vsa elektrika, ki je porabljena v predstavi, nastane na odru. Tam sta dva kolesarja, ki poganjata kolesi in s tem generirata elektriko za celotno tehnično mašinerijo predstave," je pojasnil režiser Tin Grabnar.
Običajne gledališke predstave so, predvsem zaradi številnih luči in tonske opreme, velik porabnik energije, v tem projektu pa so porabo znižali na najnižjo možno vrednost. "Tudi pri izdelovanju scenografije in kostumografije smo poskušali biti čim bolj trajnostni. Nabavljali smo materiale iz druge roke, pri predelavi smo poskušali uporabljati čim bolj okolju neškodljive materiale, stvari smo nabavljali čim bolj lokalno," je dejal režiser.
S takšnim načinom dela želijo spodbujati etično odgovorno in trajnostno zasnovano gledališče, ki temelji na idejni zasnovi britanske režiserke Katie Mitchell in francoskega koreografa Jeromea Bela. Po njunem konceptu so v Vidy Theatre v Lozani v Švici ustvarili prvo takšno uprizoritev.
Namesto da bi predstava gostovala po svetu in s transportom dodatno onesnaževala planet, zdaj partnerska gledališča po Evropi postavljajo vsaka svojo različico te uprizoritve. Pri vsaki sodelujejo lokalni umetniki, uporabljajo samo tehnično opremo tamkajšnjega gledališča, vzporedno z uprizoritvijo pa vsako gledališče organizira tudi delavnice na temo trajnostnega razvoja gledališča.
"To, kar bomo videli na mariborskem odru, je v bistvu replika švicarske predstave. Je pa koncept zastavljen tako, da pušča kar nekaj svobode, zato smo lahko precej posvojili, ponotranjili, 'ponašili' predstavo. To je v bistvu slovenski monolog, govori o našem doživljanju globalnih problemov," je povedal režiser.
Monodrama temelji na besedilu mlade ameriške dramatičarke Mirande Rose Hall z naslovom Monolog za živeče v času izumrtja, ki ga je napisala leta 2020. "Ekologija je izjemno kompleksen pojem, naša predstava pa si je za svojo žariščno točko vzela najbolj perečo izmed vseh ekoloških problematik, to je izginjanje živalskih in rastlinskih vrst. Znanstveniki so se širom po svetu že poenotili in potrdili termin šestega množičnega izumrtja, kar je stanje, v katerem se nahajamo zdaj. Zadnje, peto množično izumrtje se je zgodilo, ko je padel komet na Zemljo in med drugim povzročil izumrtje dinozavrov. Zdaj pa se prvič v zgodovini dogaja, da ena vrsta, namreč človek, poganja spremembe na Zemlji do te mere, da je povzročila množično izumrtje," je ponazoril Grabnar.
Kljub temu, da so ljudje morda že siti poslušanja ekoloških opozoril, je po njegovih ocenah nujno vedno znova opozarjati na to. "Nenazadnje to že močno čutimo na lastni koži, od uničujočih požarov in poplav do suš in vročinskih valov. Globalne podnebne spremembe niso več neka oddaljena grozeča prihodnost, ampak postajajo naša vsakdanjost, naša realnost," je dejal.
"V procesu nastanka predstave smo se veliko ukvarjali z vprašanjem, kako nasloviti temo, da bi se izognili pridigarski poziciji, ki je po moje zelo problematična. Ugotovili smo, da je to, kar si želimo, samo sprocesirati vse te emocije, ki se nam ob tem, kar doživljamo, dogajajo. Posvetili smo se torej temu, kako se počutimo, ko spremljamo vse to dogajanje, občutimo strah, občutimo jezo, občutimo tesnobo ali kaj drugega. Zanima nas ta individualni pogled na te gromozanske spremembe," je še povedal.
"Sam si to predstavo predstavljam kot opomnik - dajmo se samo malo ustaviti in pogledati okoli sebe, samo toliko, da bi lahko cenili, kar imamo," je dodal.
Osebno meni, da je skrajni čas, da človek preide od besed k dejanjem. "Že dosti smo se pogovarjali o ekologiji, dajmo zdaj to integrirati v naš vsakdanjik. To velja tudi za gledališče. Zakaj ne bi že pri običajnih predstavah uporabljali določenih ekoloških trajnostnih principov. Ker obstajajo rešitve. S to predstavo dokazujemo, da se to da narediti," je še dejal Grabnar.
Monolog za živeče v času izumrtja bo na odru SNG Maribor premierno uprizorjen v petek 17. novembra, v vlogi pripovedovalke je Minca Lorenci.