Začetek zgodbe obnove klavirja sega v leto 2011, ko je bil Strniša povabljen, da ustvari glasbo za radijsko igro. V kotu dramskega studia 01 Radia Slovenija je takrat zagledal zapuščen in osamljen koncertni klavir in se odločil, da glasbo ustvari na njem.
Sodelovanje se je pri igri sicer predčasno zaključilo, Strniši pa je ostala že ustvarjena glasba in ideja, da razišče zgodovino tega koncertnega klavirja. Ta ga je pozneje pripeljala do arhivov tovarne klavirje Bösendorfer na Dunaju, kjer je v arhivskih knjigah prišel do podatka, da je bil prvi lastnik klavirja Rado Hribar.
Navezal je stik z njegovim nečakom Petrom Hribarjem ml., ki mu je kot osrednji informator pri tej raziskavi razkril ozadje klavirja. Ta je od svojega prvega domicila v leta 2006 porušeni poslovno stanovanjski hiši Šumi v Ljubljani z manjšim fizičnim in časovnim okljukom takoj po osvoboditvi leta 1949 prišel na tedanji Radio Ljubljana, so sporočili s službe za komuniciranje RTV Slovenija.
"Klavir je orožje. Klavir ni inštrument, na katerega samo igraš in ga pospraviš v kovček. Je tudi pohištvo. Družinska srebrnina, ki se deduje," so v sporočilu za javnost navedli Strniševe besede.
Strniša je leta 2017 izdal album Broken Piano z glasbo, ustvarjeno na tem klavirju in popisal raziskovanje klavirja v treh esejih. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Leta 2018 je nastala zvočna dokumentarna pripoved o tem resnično posebnem klavirju z naslovom Broken Piano/Broken Bösendorfer. Dokumentarec je bil nominiran tudi za Prix Europa na istoimenskem festivalu v Berlinu, hkrati je sprožil več nadaljnjih reakcij.
"Neverjetna zgodovina tega klavirja me je presunila. Čutil sem odgovornost do njega in njegovih prvih lastnikov, da ustvarim dokumentarec o tem zapuščenem klavirju, mu s tem ponovno dam glas in čim več ušesom povem to njegovo resnično nenavadno zgodbo. Klavir je s tem iz objekta postal subjekt s svojo lastno zgodovino, hkrati pa zdaj začenja svojo novo zgodbo," so besede Klemna Markovčiča navedli v sporočilu za javnost.
Leta 2020 se je vodstvo Tretjega programa Radia Slovenija - programa Ars in vodstvo Radia Slovenija na pobudo muzikologinje in glasbene urednice Tine Ogrin odločilo, da prenovi klavir in mu s tem omogoči novo življenjsko ero. Z letošnjim letom je klavir, ne več kot objekt, pač pa subjekt s svojo lastno zgodovino in zgodbo, doživel celovito prenovo.
Tako bo Bösendorfer danes začel novo obdobje svojega življenja, saj si je ekipa Programa Ars zamislila radijski dogodek, ki bo predstavil njegovo zgodbo. Projekt podpisuje režiser in scenarist Markovčič, Strniša je avtor izvirne glasbe, ki jo na klavirju poustvarja Klemen Golner. Nastopil bo še dramski igralec Željko Hrs, dogodek pa bosta povezovala voditelja Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Dogodek bo mogoče spremljati na Programu Ars v neposrednem radijskem in videoprenosu iz Studia 26, so še sporočili s službe za komuniciranje RTV Slovenija.