Uprizoritev, ki bo doživela premiero v petek, delno zajema iz bazena motivov, ki jih je moč najti v vsem znani pravljici Rdeča kapica, a hkrati poustvarja zgodbo za novo resničnost, v kateri odraščajoča Rdečka z najboljšim prijateljem Luko išče pot skozi labirint želja, potreb, poti in pasti.
"Iskali smo motive, ki bi otrokom današnje, internetne dobe prinesli neka nova sporočila," je na novinarski konferenci povedala dramaturginja Maja Borin. "Rdeča kapica se odpravi na pot iz varnega doma do babice v obdobju, ki je zelo ranljivo. V obdobju odraščanja stopa v zunanji svet, v katerem preži nanjo kup nevarnosti, s katerimi se še ne zna spopadati. Nas je zanimalo, kaj je danes to zlo, na kakšne načine vstopa v mladostnikovo življenje," je pojasnila.
"Volk, ki v številnih pravljicah pooseblja zlo, krutost, požrešnost in neusmiljenost, je v primerjavi z razsežnostjo človeške zlobe pravi amater. Novo zlo je zato v Rdeči kapuci inteligentno pretkano in nadgrajeno z empatičnim pristopom, prilagojenim vsakemu posamezniku. Vstopa skozi našo najšibkejšo točko in jo na subtilen način manipulativno izrabi," dodaja.
Na takšen način razkrivajo izzive moderne dobe, s spletnimi omrežji, televizijo in računalniškimi igricami, "ki otroke vzame in jim daje občutek varnega zavetja, na koncu pa se izkaže, da je to zlo, ki je močnejše od volčjega zla, ki je prepoznavno že na prvi pogled", je še povedala Maja Borin.
Z Rdečo kapuco se v mariborski Drami prvič predstavlja hrvaška dramska, operna in televizijska režiserka Saša Broz. Kot je povedala, so v uprizoritvi poskušali najti ravnotežje med ohranjanjem napetosti, zaradi česar je ta v obliki trilerja, "napetega do konca", in poetike, ki jo prinaša pravljica.
"Prostor pravljic je za nas, ki delamo v gledališču, področje magije in navdiha ter nečesa, kar je na nek način zakoreninjeno globoko v nas. Avtorica teksta Maja Borin je napisala izjemen triler, ki je prav tako duhovit, vsebuje tudi songe in uporablja različne žanre, ki jih spaja v koherentno celoto. Naša Rdeča kapica postaja briljantna sodobna heroina, imenovana Rdeča kapuca," je povedala.
V vlogi Rdečke je igralka Julija Klavžar, njenega prijatelja Luko igra Matevž Biber. Babica, ki predstavlja most med generacijami, je Irena Varga, starša Maša in Gorazd Žilavec. Igrajo še Mateja Pucko, Nejc Ropret, Matija Stipanič in Viktor Hrvatin Meglič. Glas na zvočniku je posodil Vladimir Vlaškalić.
"Poskušali smo najti način, da pokažemo, kako je pomembna notranja moč odločitve, ki izhaja iz prve verzije Rdeče kapice, ki se je kot ljudska zgodba pojavljala v Franciji in Italiji in kjer Rdeča kapica pretenta volka. Ta pogumna Rdeča kapica, ki z lastnim razumom in voljo najde način, kako pretentati zlo in iz njega izstopiti kot junakinja, je danes zelo pomembna," je še povedala Maja Borin.
Tudi sicer ima predstava po besedah režiserke Saše Broz več ravni zgodbe, ki so razumljive mlademu občinstvu, hkrati pa zanimive tudi za druge. "Ukvarja se z univerzalnimi temami, ki so mladim blizu, kot so izdaja prijateljstva, težave odraščanja, družinski spori, pohlep po slavi in denarju, želja po nenadnem uspehu. Poskušali smo narediti predstavo, ki bi zadovoljiva vsakršno občinstvo. Predstava je energična, hitrega tempa, z zelo zanimivo vizualno podobo," je povedala režiserka.
Scenograf je Stefano Katunar, kostumografinja Marita Ćopo, avtorja glasbe in songov pa Toni Starešinić in Željka Veverec. Avtor videa je Rok Predin in oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek.