Razstava v Narodni galeriji, katere avtorica je Ana Kocjančič, bo do 8. septembra predstavljala razvoj scenografije na Slovenskem od 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije 1991. Ponudila bo vpogled v različne oblike in razvoj scenografije, ki se je iz klasične, dvodimenzionalne kulise, iz škatlastega prostora, preoblikovala v nove oblike prizorišča, ko je scena prerasla odrski okvir in začela presegati iluzijo četrte stene ter vse do abstraktnih prostorov igre, piše v gradivu za medije.

Med 220 razstavljenimi deli bodo številne makete, scenski osnutki v različnih likovnih tehnikah, skice, načrti in fotografije predstav, med njimi tudi najmanjši scenski osnutek v velikosti pisemske znamke. Razstavo dopolnjujejo še posnetki gledaliških predstav, računalniški modeli in vizualizacije sodobnih scenografij.

Skupno bodo na ogled scenske rešitve več kot 70 slovenskih scenografov, pa tudi slikarjev, kiparjev in arhitektov, ki bodo pričale o tem, koliko truda in domišljije so ti umetniki vložili v zamisli in oblikovanje prizorišč predstav. Med scenografi bodo denimo predstavljena dela Milana Klemenčiča, Vala Bratine, Vaclava Skrušnya, Ivana Vavpotiča, Ernesta Franza, Nika Matula, Mete Hočevar, Marka Japlja, Sanje Jurca Avci in Vadima Fiškina.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi scenske osnutke znanih slovenskih likovnih umetnikov, ki so delovali kot scenografi, med njimi slikarjev Ivana Vavpotiča, Maksima Gasparija, Gabrijela Stupice, Marija Preglja, Avgusta Černigoja in Ljuba Ravnikarja ter kiparjev Toneta Lapajneta, Janeza Lenassija in Dušana Tršarja.

Ob razstavi Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem do leta 1991 bodo potekali tudi spremljevalni programi in dejavnosti, katerih namen je približati vsebino čimbolj raznolikim občinstvom.