Besedilo Kako sem se naučila voziti ameriške dramatičarke Paule Vogel je nastalo leta 1997 in avtorici prineslo Pulitzerjevo nagrado ter številne uprizoritve po vsem svetu. "Drama z občutljivo inteligenco osvetljuje večplastnost družinskih odnosov, zablod in zatrtih slutenj, hkrati pa avtorica z najrazličnejšimi dramsko pripovednimi ključi spretno odpira globine odnosov med Tamalo in njenim stricem Matičem ter se pri tem spretno izogiba številnim pastem obravnavanih tematik čustvenih in spolnih zlorab," so sporočili iz SNG Maribor.

Kar je pri tej drami po besedah režiserja Nejca Gazvode izjemno, je to, da ne vpije z odra, da je spolno nasilje zločin. "To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku. Ravno tako ne zapade v past moraliziranja ali demoniziranja Matiča, pa tudi ne v nasilno empatijo do nekoga, ki je očitno izjemno problematičen posameznik," je zapisal ob snovanju projekta.

"Drama je kot zelo pomemben element v njej - kot vožnja, včasih zasanjana, včasih bliskovita - na robu trka. Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod, pa čeprav le v tem, da se odpelje neznano kam in ohrani tiste spomine kot smerokaze, ki ji na tej poti pomagajo," je dodal.

Paula Vogel je v intervjuju ob vnovični odrski postavitvi drame leta 2022 dejala, da je lik strica Matiča namenoma oblikovala tako, da je pred nami zgolj običajen moški, ne pa pošast. Ob tem je izjavila, da je lažje preživeti in premagati zlorabo s strani človeka kot pa pošasti.