"Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre - vsaj po moje - res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike. Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine. Pri izjemnih tekstih pa je seveda tako, s sabo vedno nosijo prtljago preteklih uprizoritev, spomina in teorije. Dogodek je v skoraj sto letih od nastanka postal tako rekoč ponarodel, postal je obči topos. In o besedilih te vrste se ob takih ali drugačnih priložnostih zelo veliko piše, objavlja. To je bilo ob pripravi na študij seveda zelo hvaležno in dobrodošlo, hkrati pa lahko začneš počasi dobivati občutek, da je o materialu in temi povedano že vse, da vsi vemo vse in da ni mogoče odkriti nič novega," je režiser povedal v pogovoru z dramaturginjo Majo Borin.
Po lanski uspešnici Farma Orwell na Malem odru SNG Maribor se je znašel pred velikopoteznim projektom, pred katerim se, kot sam pravi, tudi najizkušenejšim režiserjem zašibijo kolena.
"Ko sva se z umetniškim direktorjem Drame SNG Maribor Aleksandrom Popovskim začela pogovarjati o novem sodelovanju, se mi je utrnilo, da je Dogodek v mestu Gogi lahko neke vrste logično nadaljevanje fokusa, ki smo ga poskušali raziskovati v Farmi Orwell. Čeprav gre seveda za izrazno izrazito drugačen material, odpira vprašanja, ki me (vsaj trenutno) v ustvarjalnem smislu poudarjeno zanimajo: opazovanja družbe, še posebej pa kolektivnih družbenih premikov v neki specifični, izostreni situaciji, ki vse samoumevnosti, ki smo jih vajeni in ki naše življenje delajo varno, tako ali drugače obračajo na glavo. Poleg tega je Goga vsekakor en tistih materialov, ki me vedno znova preganjajo in inspirirajo, zdi se mi, da odpirajo nekaj, kar je v osnovi izjemno gledališko, zahteva tudi gledališki odgovor na življenjske probleme, ki jih odpira. Ponuja pa tudi nek prehod v ukvarjanje s človekom, z njegovim nezavednim, kar mi izjemno vabljivo," je še povedal Marcen.
Vesel je, da lahko uprizoritev ustvarja s številčno zasedbo, saj se mu je to zdelo za Dogodek v mestu Gogi ključno. "Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti. Zanima me, kako se mesto spremeni, ko se Hana vrne vanj, in kakšna je odgovornost Gogovcev do Haninega spomina. Pa seveda tudi obratno," je dejal režiser.
Igrajo Mateja Pucko, Irena Varga, Vladimir Vlaškalić, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Žan Koprivnik, Gorazd Žilavec, Davor Herga, Vojko Belšak, Eva Kraš, Matevž Biber, Irena Mihelič, Blaž Dolenc, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Eva Kraš in Viktor Hrvatin Meglič.
Dramaturginja je Tatjana Doma, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Lara Ekar Grlj, lektorica Mojca Marič in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak.
Drama Dogodek v mestu Gogi sodi med najboljše slovenske drame in po navedbah SNG Maribor velja za prvo dovršeno odrsko grotesko, ki napoveduje evropsko antidramo in zaseda prvo mesto v obdobju slovenskega ekspresionizma sploh. Krstno je bila uprizorjena 13. maja 1931 v mariborskem gledališču.