Obe predstavi sledita tematski usmeritvi letošnje sezone ljubljanske Drame, saj se vsaj posredno ukvarjata z vprašanjem utopije oziroma antiutopije, v kateri se je znašel sodobni svet, je uvodoma dejal ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor. Obenem sta zgodbi predstav zgrajeni na ruševinah prejšnjega sveta, je dodal.

Rok Vilčnik, ki se pod svoje stvaritve podpisuje kot rokgre, si je dramsko delo zamislil kot odgovor na vprašanje, kakšna bi morala biti država, v kateri ne bi bilo nobene skrbi in v kateri bi lahko slepo verjel nekemu avtokratskemu božanstvu in tako živel mirno. Tako si je zamislil totalitarno državico, v kateri je vse tako poenostavljeno, da se vsi ljudje in stvari imenujejo enako - Sakešvili.

Po besedah dramaturginje Darje Dominkuš je Ljudski demokratični cirkus Sakešvili tekst neštetih asociacij. Besedilo je zanimivo tudi s slogovnega vidika, odlikujeta ga avtorjev črni, večkrat že obešenjaški humor ter prvine absurda in ludizma. Zgodba predstave se vrti okrog cirkuške predstave, ki pa je zaradi smrti dosmrtno imenovanega predsednika ne izvedejo, je pojasnila dramaturginja.

Režiser Luka Martin Škof je dejal, da je želel na oder postaviti očeta, mamo in dva sinova, ki bi odslikavala politično diktaturo. "Če je na vrhu države doživljenjski oče naroda, se njegov način prenaša tudi v družinsko okolje, v katerem živijo alfa samec, alfa samica in podložniki," je pojasnil.

V predstavi igrajo Gregor Baković, Maša Derganc, Boris Mihalj in Klemen Slakonja. Oblikovalec prostora, videa in luči je Miha Horvat, kostumografinja Urška Recer, koreograf in avtor glasbe Ivan Mijačević. Glasba, kot je dejal, temelji na Zdravljici.

Antigona, pod katero se podpisuje Sofokles, velja za eno najbolj uprizarjanih del, je poudarila avtorica priredbe tragedije v prevodu Kajetana Gantarja in dramaturginja Žanina Mirčevska. V tokratni uprizoritvi so želeli več poudarka dati družbeno-političnemu kontekstu in zgodovini Teb, ki je vplivala tudi na življenje protagonistov tragedije. Kot je pojasnila, je Tebam vladalo 21 kraljev, prednikov Antigone, ki pa so vsi zelo tragično in krvavo končali.

Osnovni vprašanji, ki so si jih ustvarjalci predstave postavili, sta bili: zakaj je Antigona brata pokopala dvakrat, ter od kod izvira njeno ime. Po mnenju dramaturginje si Antigona ni želela le pokopa brata pač pa tudi konfrontacije s Kreonom, ter s tem tudi zavestne samoukinitve in izstopa iz prekletstva svoje rodbine.

V predstavi, ki jo je Miler označil za del svojih "darkerskih projektov", v vlogi Kreona nastopa Jurij Zrnec. Kot je dejal, je dolgo čakal na tovrstno vlogo, ki si jo želi vsak igralec, saj odpira številne miselne poligone. Kot Antigona bo nastopila Nina Ivanišin, ki je omenila več intervencij v sicer monumentalno delo, med njimi glasbo Damirja Avdiča.

Poleg Zrneca, Avdiča in Nine Ivanišin v predstavi igrajo še Iva Babić, Nik Škrlec, Saša Pavček in Vanja Plut. Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković.