Kot je na nedavni novinarski konferenci o predstavi, ki je že v spletni izvedbi doživela dober odziv, povedala dramaturginja Eva Kraševec, se Lucy Prebble sprašuje o tem, kaj vse botruje človekovim čustvom ter na kakšen način na človeka delujejo zdravila.
Zgodba predstave v prevodu Tine Mahkota je postavljena na psihiatrično kliniko, kjer preizkušajo najnovejše zdravilo proti depresiji. V ospredju so štirje protagonisti: psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Lorna James (Polona Juh), njen predstojnik dr. Toby Sealey (Rok Vihar) ter dva preizkušanca - študentka psihologije Connie Hall (Eva Jesenovec) in Tristan Frey iz nižjega družbenega razreda (Klemen Janežič).
Eva Nina Lampič je spomnila, da so imeli vaje za predstavo lansko jesen in zimo, torej v času največjega javnega zaprtja zaradi epidemije, zato so zlahka lahko iskali vzporednice med izolacijo, ki sta jo doživljala preizkušanca v predstavi, in tedanjo resničnostjo, obenem pa so spremljali tudi nastanek novih cepiv proti covidu-19 in se lažje vživeli v farmakološko plat zgodbe. Tako so se jim odpirala vprašanja, ali je depresija res le posledica podrtega kemičnega ravnovesja v možganih, ali morda na njen nastanek vplivajo tudi zunanje okoliščine ter v koliki meri je človek pod zdravili resničen in si lahko zaupa.
Ena od posebnosti uprizoritve je, da s pomočjo video tehnologije deloma poteka tudi v prostorih okoli Male Drame in v zakulisju gledališča. Igralca Rok Vihar in Polona Juh sta izpostavila vidik iskanja meje med gledališko in filmsko izkušnjo. Po besedah Polone Juh so se poskušali čim bolj približati dokumentarnosti, kar je za "igralce, okužene z gledališčem, težko". Kamera, kot je pojasnila, "zahteva druge stvari kot oder".
Učinek s filmsko naracijo in medicinsko natančnostjo gledalca vodi skozi klinično študijo, v kateri spremlja tedensko odmerjanje psihiatričnega zdravila, ki naj bi lajšalo simptome depresije. Med Tristanom in Connie se tekom študije nepričakovano splete ljubezenska zgodba, ki je razpeta med domnevne učinke zdravila in njuno subjektivno občutenje, med dr. Lorno James in Sealeyjem pa se razvije "strokovna debata na to skrajno vznemirljivo in dvoumno temo, prek katere se prav tako občuti njuna svojevrstna povezanost", so zapisali v Drami.
Učinek je bil krstno uprizorjen leta 2012 v Narodnem gledališču v Londonu. Dramatičarka Lucy Prebble je zanj prejela nagrado kritikov za najboljšo igro tega leta, leta 2016 je doživel premiero na Off-Broadwayu, leta 2019 pa ga je britanski časopis Independent uvrstil med 40 najboljših iger vseh časov.
Dramo je prevedla Tina Mahkota, scenografka je Jasna Vastl, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor glasbe Aleš Zorec, avtor videov Dani Modrej, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalec luči Vlado Glavan.