Roman Gospa Dalloway Virginie Woolf, objavljen leta 1925, je eno tistih literarnih del, ki so napovedala novo dobo evropskega romana. Izrisuje senzibilnost modernega človeka in krizo zahodne civilizacije ter je nenavadno sodoben, so zapisali v Drami.

Virginia Woolf v romanu opisuje velemestni dan pet let po koncu prve svetovne vojne. Kljub navidezni lahkotnosti vročega poletnega dne, ko Clarissa Dalloway pripravlja domačo zabavo, se odzven vojne vedno znova vriva v njene misli, v celovito doživljanje Septimusa Smitha, ki v sebi nosi še posebej intenzivno izkušnjo vojne. Vojno je preživel, ni pa se vrnil domov kot zmagovalec, ampak kot globoko psihično in mentalno ranjena oseba.

Kot je v gledališkem listu zapisala dramaturginja uprizoritve Eva Kraševec, se je svet po prvi svetovni vojni v temelju spremenil, in kot je značilno za obdobja velikih družbenopolitičnih sprememb, se družba še nekaj časa ni sposobna prilagoditi na t. i. novo normalnost, živi v iluzijah idealizirane preteklosti in si pravzaprav želi predvsem pozabe.

Virginia, kot jo prikazuje priznani hrvaški dramatik in dramaturg Zajec v avtorski predelavi Gospe Dalloway, pa se bori prav proti družbeni pozabi in potlačitvi grozot, ki so evidentno še vedno živ del te družbe. Zajec Virginio in njeno potrebo po pisanju postavi v samo središče dramskega besedila, kar določa ključ za interpretacijo Gospe Dalloway v kontekstu današnjega časa, je dodala dramaturginja.

Režiserju Petkovšku se za branje Gospe Dalloway v sodobnem času zdi ključna empatija do drugih in iskrenost do samega sebe. "Lahko je soditi družbo romana, se smejati posameznim likom in njihovim nečimrnostim, videti puhlost in praznino v obnašanju naše sodobne družbe ... A treba je slediti Virginii Woolf in se spomniti, da smo vsi na istem, da je družba, ki jo obsojam, le zrcalna podoba mene samega in da smo ljudje pač - človeški," so njegove besede navedli v sporočilu za javnost.

Zajčevo besedilo, ki ga je v slovenščino prevedla Seta Knop, je izrazito tridelno. Prvi del najintenzivneje vzpostavlja Virginio in njeno pisanje romana. Drugi del priredbe najmočneje izkorišča narativne niti oziroma valove romana. Prepletata se dva časa, mladost gospe Dalloway, ko je bila še Clarissa Parry, in več realnosti njenega zrelega življenja, v katerem spoznamo tudi njen drugi obraz, vojnega veterana s posttravmatsko stresno motnjo Septimusa Warrna Smitha. Tretji del priredbe pa je zabava, ki zavalovi vse do sodobnosti in s tem aktualizira Gospo Dalloway skozi prizmo t. i. družbe nove normalnosti, še piše v sporočilu za javnost.

V predstavi igrajo Maša Derganc, Saša Tabaković, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Vojko Zidar, Gorazd Logar, Iva Babić in Saša Pavlin Stošić.