Kot je na novinarski konferenci povedala ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel, je novo dramsko besedilo nastalo po dogovoru z ljubljansko Dramo. Poudarila je, da ne gre za dramatizacijo romana, ampak za izvirno besedilo. Večkrat nagrajeni hrvaški dramatik in dramaturg Tomislav Zajec se je izziva lotil z izjemnim zamahom kreativnosti in veliko inventivnostjo.

Zajec je roman Virginie Woolf opisal kot zelo kompleksnega, mogoče ga je brati na zelo različne načine ter iskati veliko različnih ključev za interpretacijo. Njemu samemu se je zdaj najbolj zanimiv uvid, ki se mu je vrnil iz preteklosti, ko je kot gimnazijec prvič prebral roman. Ko ni nič razumel o svetu in je spoznal, da obstaja roman o ženski, ki prav tako ne razume ničesar o svetu.

Spoznal je, da gre za neko univerzalno izkušnjo in da vsak človek skuša najti mesto v svetu. V tem smislu se mu je zdelo zanimivo pripeljati lik Virginie Woolf v dramatizacijo, pri kateri je izhajal ravno iz dvojnosti med avtorico, ki poskuša razumeti svet, in njenim likom, ki ta svet živi, a ga niti najmanj ne razume.

Petkovška so, kot je povedal, pritegnile vsebinske vzporednice med časom, v katerem je nastal roman, ter današnjim časom. Čeprav je vmes preteklo sto let, ki so med drugim prinesla tehnološki napredek ter nekatere spremembe v odnosih, smo ljudje v svoji osnovi še vedno zelo podobni. Roman Virginie Woolf je opisal kot izredno relevanten in sodoben, kot eno od sodobnih klasik, ki vsakič znova odzvanja ter doživlja neštete interpretacije iz vseh možnih zornih kotov.

V stilsko-formalnem smislu pa ga je pritegnil izziv, kako modernističen roman, ki uporablja tok misli, interne poglede znotraj likov, ki se nato selijo iz lika v lik, iz časa v čas, iz fikcije v realnost, postaviti na oder. In tukaj se, kot je povedal, pojavi koncept valovanja, ki je pri Virginii Woolf zelo prisoten. Skozenj so poskušali vstopiti "skozi material, v material in stopiti na oder z njim". "Iskali smo, kako vzpostaviti te različne svetove, čase in like na nek način vse hkrati in obenem vsakega posebej, da zavalovijo eden k drugemu, da nas odnese malo v sodobnost in nazaj v Virginio in Clarisso Dalloway," je povedal.

Po besedah dramaturginje Eve Kraševec je Zajec opravil titansko delo. "Roman ima neverjetno strukturo, kompleksnost, skozi katero se je težko prebiti, a se je izkazalo, da je Zajec intuitivno, izkustveno znal najti pot do teh tematik, ki se nas dotikajo zdaj," je povedala. Igra ima tridelno strukturo, ki ne sledi strukturi romana; roman je monolitna in gosta zmes, je še povedala.

Dramsko besedilo je iz hrvaščine prevedla Seta Knop. Kot je dejala, je besedilo po eni strani globo zasidrano v besedilu Virginie Woolf, po drugi se iz njega umika na zelo pretanjen način.

Maša Derganc, ki igra Virginio Woolf in Clarisso Dalloway, je povedala, da ji je vloga od vsega začetka predstavljala veliko odgovornost, saj ji je Virginia Woolf izjemno draga. Kot najlepše je izpostavila, da v svoji vlogi uprizarja ustvarjalko na njeni poti ustvarjanja ter dodala, da se tudi sama z vsako vlogo poda na to pot.

V predstavi igrajo še Saša Tabaković, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Vojko Zidar, Gorazd Logar, Iva Babić in Saša Pavlin Stošić. Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor videa in asistent režiserja Urban Zorko, avtor glasbe Peter Žargi, svetovalec za odrski gib Klemen Janežič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektor Arko.