Kot je za gledališki list povedal Zanella, ki prihaja iz mesta zgodbe, Verone, v Atenah in Bukarešti za postavitev svoje vizije baleta ni imel ustreznih pogojev, v Ljubljani pa temu ustrezata tako velikost ansambla kot tudi njegova kakovost. Po napovedih bo tako mogoče videti izpopolnjeno različico, ustvarjeno prav za ljubljanski baletni ansambel, ki se navdihuje v trenutnem stanju političnih nasprotovanj, človeške arogance in merjenju moči.
"V moji različici baleta je posebej izpostavljen odnos med Julijino mamo in Tybaltom, s katerim sem segel malo dlje od zgodbe, ki jo poznamo. Menim, da moramo ustvarjati sodobna dela, pri čemer ne mislim toliko na sodobni gib kot na ustvarjanje sodobne resničnosti. Zgodba izvira v srednjem veku, stara je več stoletij. Velikokrat sem se vprašal, ali smo spet v srednjem veku, le da bolj digitalni kot ljudje tistega časa. (...) Prepričan sem, da so, ne glede na časovno odmaknjenost izvirne zgodbe, tegobe še vedno tu," je povedal Zanella.
Pojasnil je še, da zgodbo pripoveduje, kot bi opisoval življenje enodnevnega metulja. "Začnem ob svitu in jo končam pred jutrom naslednjega dne. V tem dnevu Julija iz otroka odraste v žensko, v nedolžnosti spozna ljubezen, ki je prej še ni poznala, seznani se s smrtjo in umre zaradi ljubezni."
Tragedijo o nesrečnih ljubimcih, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim čustvom, ne glede na posledice, je Shakespeare napisal leta 1593, na baletni oder pa jo je prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja.
Prokofjev je po ruski revoluciji leta 1917 živel v tujini, večinoma v Parizu. Romeo in Julija je bil po nizu baletov prvi, ki ga je ustvaril za uprizoritev v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil leta 1936, vendar so ga tam prvič uprizorili šele leta 1940 v današnjem gledališču Mariinski v Sankt Peterburgu.
Kot so zapisali v Operi, je napisan v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Petra Iljiča Čajkovskega in Lea Delibesa, ter v glasbenem smislu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples.
"Vsepovsod se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. K temu, da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja vsakega baletnega ansambla, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja," so še zapisali.
Koreograf je za ljubljansko predstavo izbral tri plesne pare. Julijo in Romea bodo plesali Nina Noč in Kenta Yamamoto, Yaman Kelemet in Filip Jurič ter Nina Kramberger in Oleksandr Koriakovskyi. Vse tri balerine bodo v vlogi debutirale, sicer pa v predstavi nastopa številčna baletna zasedba.
Dramaturginja je bila Tatjana Ažman, scenograf Alessandro Camera, kostumografinja Alexandra Burgstaller, svetlobo je oblikoval Jasmin Šehić. Orkester SNG Opera in balet Ljubljana bo vodil ameriški dirigent Kevin Rhodes.
Po premierah je do 3. marca napovedanih še devet ponovitev.