Izhodišče za libreto je Svetina našel v slovenski pesnici Adi Škerl (1924-2009) in njeni pesniški zbirki Senca v srcu (1949), ki je po njegovih besedah vrhunska in velja za prvo zbirko intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Libreto opere je postavil v čas socialistične cenzure, ki je dušila umetniško ustvarjanje Ade Škerl, "senzibilne pesniške duše", kot jo je imenoval Svetina.
"Poudariti sem hotel usodo pesnice v nekem času, ki ji ni bil naklonjen," je pojasnil Svetina, sicer predsednik Društva slovenskih pisateljev. Ob takratnih oblasteh, ki so imele drugačne predstave o pesništvu, in njenem tedanjem uredniku je omenil še pesnike, ki so leta 1953 izdali zbirko Pesmi štirih. Ti se po njegovih besedah niso dovolj zavzeli zanjo. "So jo poznali, a so jo na nek način pustili ob strani," je povedal.
"Dramski tekst Svetine me je takoj prevzel," je povedal skladatelj Svete. Pojasnil je, da je opero skladal eno leto in da je bil literatov libreto tako njegov najboljši prijatelj kot največji sovražnik. Črpal je iz po njegovem prepričanju visoko poetičnega besedila, a ga hkrati poskušal vpeljati na povsem drug, morda višji nivo.
Zaradi težke zgodbe, ki jo Ada Škerl nosi s seboj, je opero Svete opredelil kot doprinos k njeni rehabilitaciji osebnosti. Za 61-letnega skladatelja, profesorja kompozicije na mariborski pedagoški fakulteti, je Ada deseta opera in hkrati tretja, napisana za Slovensko komorno glasbeno gledališče.
Adino življenjsko zgodbo je režiserka Eva Hribernik umaknila iz strogo zgodovinskega konteksta na bolj univerzalno raven, saj je po njenem prepričanju to zgodba vseh umetnikov, ki jih duši sistem in iščejo svoj izraz. Sporočilo opere, kot ga poda ob koncu, je po njenih navedbah ta, da ima umetnost moč transformacije, saj poezija Ade Škerl kljub vsemu preživi.
Iz opere je režiserka izpostavila Adino vez z materjo poezije, antično grško pesnico Sapfo. Ta se pojavlja skozi vsa štiri dejanja opere, enkrat kot senca v njenem srcu, drugič kot senca njene postave. Ves čas bdi nad Ado, včasih jo napoti na pravo pot, drugič na pot ovir.
Ado bo upodobila Katja Konvalinka, ki je hkrati producentka opere, Sapfo pa Irena Yebuah Tiran. Med liki, "ki dušijo Ado", kot je dejala Eva Hribernik, so še njena mati, njena najboljša prijateljica Marta, njen fant Vladimir, študent medicine Milan in urednik. Upodobili jih bodo Barbara Sorč, Tajda Jovanovič, Klemen Torkar, Rok Bavčar in Anton Habjan.
Dirigiral bo Simon Dvoršak, pod dramaturgijo se podpisuje Katja Gorečan, pod scenografijo in kostumografijo pa Jaro Ješe. Glasbo bo izvajal ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča.