Izhodišče za libreto je Svetlana Slapšak našla v Julki Hlapec Đorđević (1882-1969), v Vojvodini rojeni intelektualki in feministki, ki je delovala v Pragi in na Dunaju, in njenem romanu v pismih Jedno dopisivanje (Neka korespondenca). V njem je v na videz avtobiografski zgodbi o študentski ljubezni s fantom iz Ljubljane in o ponovnem preizpraševanju te ljubezni v zrelih letih predstavila svoja stališča o spolni etiki, s katero se je intenzivno ukvarjala.

Po oceni dramaturginje Tatjane Ažman je antropologinja, ki se raziskovalno tudi sama posveča študiju spola, v besedilo vdahnila tudi svoj osebni pristop oziroma občutenje, ki ga ima kot ženska v današnjem svetu.

Opero je na včerajšnji novinarski konferenci označila za tematsko večplastno. Generacijsko različni ustvarjalci, ki so sodelovali pri uprizoritvi, so tekom procesa razmišljali tako o resničnem življenju protagonistke in zgodovinskih dejstvih kot o feminizmu, ženski in njenem pomenu pred stotimi leti ter o vprašanjih, ki so pomembna danes.

Glasbo za komorno opero v osmih prizorih je zložil diplomant londonskega Royal College of Music Jan Gorjanc, ki je po oceni dramaturginje "na inteligenten način razbral bistvo feminizma v današnjem času", režiser Koceli pa je "na prijazen, dostojen in spoštljiv način obračunal s to temo".

Zadnji je prepričan, da je feminizem prinesel veliko dobrega in da bo v prihodnosti še več. Predstava se tako po njegovih besedah poklanja Julki Hlapec Đorđević in drugim pozabljenim ženskam, ki so premikale meje v družbi. Zgodbo o Julki, Evropejki, intelektualki in poliglotki, ter Slovencu Janezu, zdravniku, ki je obtičal doma, je postavil v čas med obema vojnama.

Prostor uprizoritve je razpravljalnica in dopisovalnica. V njem Julka v podobi sopranistke Vlatke Oršanić zapelje Janeza, ki ga bo interpretiral Edvard Strah. Z glavno junakinjo pa ves čas potuje še plesalka, ki pooseblja njene misli, strasti in ideale ter duha feminizma. V tej vlogi bo nastopila baletna plesalka Kristina Aleksova. Premiera bo v četrtek ob 20. uri na odru -3. Dirigiral bo Aleksandar Spasić.

Vlatka Oršanić je noviteto opredelila kot zgodbo o odnosu močne ženske in šibkejšega moškega, ki ji ne more slediti v njenih idejah in načinu življenju. "Kar se nam še danes zdi malce nenavadno, če je obratno, pa ne. Tu smo še nekje na pol poti," je povedala na predstavitvi.

Dirigent Spasić pa jo je označil za intelektualni mozaik skladatelja. Kot je povedal Gorjanc, je sledil libretu, ki mestoma preskakuje iz ene osebe na drugo, kar se v glasbi odraža z nenadnimi motivičnimi preskoki. Kot zvočni rekvizit je v partituro vključil tudi pisalni stroj.