Po prevodu Miloša Đurića.
Sofoklej, eden od trojice največjih tragiških pesnikov antike (ob Ajshilu in Evripidu), se je rodil ok. leta 496 pr. n. št. V virih za biografijo tega plodnega pesnika omenjajo 123 dram (100 tragedij in 23 satirskih iger), prozno razpravo O zboru, pajane in elegije, ohranjenih pa je vsega sedem tragedij: Kralj Ojdipus, Ojdip v Kolonu, Antigona, Tračanke, Ajant, Filoktet, Elektra in satirska igra Sledilni psi. Umrl je leta 406 pr. n. št.
O tragediji Kralj Ojdipus, ki je bila že v antiki njegovo najbolj znano delo, je Aristotel v svoji razpravi O pesniški umetnosti zapisal, da je popoln model tragedije.
Še posebej za sodobni čas velja, da o Kralju Ojdipu več razpravljajo, kot ga uprizarjajo. Na vprašanje, zakaj danes uprizarjati to znamenito delo, je režiser Vito Taufer odgovoril: »Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«